FOTO: ZN: Našemu odposlancu na Krimu so oboroženi neznanci samo grozili

Po relativno mirni noči na Krimskem polotoku so ruske sile danes delno zasedle dve ukrajinski raketni bazi na Krimu, so sporočili z ukrajinskega obrambnega ministrstva. Najprej so zasedli del oporišča v Evpatoriji, nato pa še del baze na polotoku Fiolent.

Predstavnik ministrstva je povedal, da poveljstvo in nadzorni center v oporišču Evpatorija, kjer ni nameščenih raket, ostajata pod ukrajinskih nadzorom. Tudi drugo oporišče, ki se nahaja pri Sevastopolu, je po njegovih navedbah še vedno pod ukrajinskim nadzorom.

V zalivu Sevastopol je ruska ladja zaustavila dve ukrajinski, prav tako so tja danes prispeli uniformirani vojaki, ki imajo obraze prekrite z maskami.

Zajeli odposlanca ZN, napotili so se na sedež OVSE na Krimu

Oboroženi moški so zajeli Roberta Serryja, posebnega odposlanca generalnega sekretarja Združenih narodov Bana Ki Muna na ukrajinskem Krimu, je dejal ukrajinski zunanji minister. Združeni narodi so to že zanikali in pojasnili, da so oboroženi neznanci Serryju samo grozili, niso pa ga ugrabili.

Serry je bil v kavarni v glavnem mestu v regiji Simferopolu, ki jo je obkolila oborožena množica. Ko je napovedal, da odhaja s Krima, so ga izpustili. Ob njegovem odhodu se je zbrala množica in vpila "Putin, Putin!".

Okoli 100 proruskih protestnikov se je napotilo na sedež Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) na Krimu.  Ovse je na prošnjo Ukrajine v to državo napotila 35 neoboroženih vojaških opazovalcev, ki so že na poti v Ukrajino. Opazovalci iz 18 držav – Kanade, Češke, Danske, Estonije, Finske, Francije, Nemčije, Madžarske, Irske, Latvije, Litve, Norveške, Poljske, Slovaške, Švedske, Turčije, Velike Britanije in ZDA – bodo v Ukrajini ostali do 12. marca. Najprej se bodo napotili v Odeso, obiskali pa bodo tudi druge kraje.

Lavrov: To niso naši vojaki!

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je povedal, da Rusija vojakom ne more ukazati, naj se umaknejo, ker to niso njihovi vojaki, pač pa samoizoblikovane skupine, ki jih sestavljajo lokalni prebivalci Krima, ki se borijo za svoje ozemlje. "Nimamo vpliva nad njimi," je zagotovil in zatrdil, da proruske sile na Krimu ne dobivajo ukazov iz Moskve.

Ruska vojska je po njegovih besedah v bazah in dela v skladu s pravili, da ne bi prišlo do prelivanja krvi. "Ne bomo dovolili prelivanja krvi. Ne bomo dovolili ogrožanja življenj in blagostanja prebivalcev Ukrajine in ruskih državljanov, ki živijo v Ukrajini," je še dejal.

Tudi ruski obrambni minister Sergej Šoigu je zatrdil, da možje, ki se izdajajo za ruske vojake, govorijo popoln nesmisel. Kako so prišli do orožja, ki ga imajo pri sebi, in vojaških vozil, kakršne uporablja prava vojska, mu ni jasno.

Ukrajina za mirno rešitev spora z Rusijo

Ukrajinski zunanji minister Andrij Dešicja je danes v Parizu izjavil, da želi Ukrajina spor z Rusijo rešiti na miren način. "To situacijo želimo rešiti mirno. Nočemo se boriti proti Rusom," je v spravljivem tonu dejal Dešicja, ki naj bi se po navedbah diplomatskih virov sestal z Lavrovom, vendar srečanja ni potrdila nobena od strani.

Vodja ruske diplomacije se je že pred tem sestal z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Munom, nemškim zunanjim ministrom Frankom-Walterjem Steinmeierjem in visoko zunanjepolitično predstavnico EU Catherine Ashton. Ashtonova bi morala danes odpotovati v Kijev, a je pot preložila za nedoločen čas, z ukrajinskimi voditelji pa se bo srečala danes v Parizu in v četrtek v Bruslju pred izrednim vrhom EU.

Diplomati iščejo rešitev

V Parizu je potekala vrsta srečanj na visoki ravni o krizi v Ukrajini. Ruski zunanji minister Lavrov je po pogovoru z ameriškim kolegom Johnom Kerryjem dejal, da sta se strinjala, da morajo pomagati Ukrajincem pri uresničitvi dogovorov z 21. februarja med sedaj že odstavljenim predsednikom Viktorjem Janukovičem in takratno opozicijo, ki je sedaj na oblasti v Kijevu. To je bilo prvo srečanje na visoki ravni med ZDA in Rusijo od začetka ukrajinske krize.

Lavrov je dodal, da sta s Kerryjem govorila o razmerah v Ukrajini in "akcijah, ki jih naši partnerji skušajo uresničiti preko Ovseja, Sveta Nato-Rusija in drugih mednarodnih organizacij". V kratki izjavi, ki jo je prenašala ruska televizija, je povedal še, da se bosta s Kerryjem sedaj sestala s kolegi iz Francije, Nemčije in Poljske, ki so bili 21. februarja sopodpisniki omenjenega dogovora.

Ta dogovor je predvideval predčasne predsedniške volitve najkasneje v decembru, oblikovanje vlade narodne enotnosti ter vrnitev ustave iz leta 2004.

Kerry pa je dejal, da obstajajo ''številne ideje'', kako rešiti ukrajinsko krizo. Bo pa o njih razpravljal z ameriškim predsednikom Barackom Obamo. Dodal je, da so se strinjali, da je treba napetosti pomiriti skozi dialog. Prav tako je pozval, da se ruska vojska vrne v svoje baze.

Kerry sicer ne pričakuje, da bi se ruska in ukrajinska stran sestali že v Parizu. Sam se bo z Lavrovom srečal v Rimu že jutri.

ZDA bodo povečale vojaško pomoč Poljski in baltskim državam

Ameriški obrambni minister Chuck Hagel je v kongresu napovedal povečanje vojaške pomoči Poljski, Latviji, Estoniji in Litvi, ki mejijo na Rusijo. Hagel je povedal, da gre za izraz podpore zaveznikom po ruskem posredovanju na ukrajinskem polotoku Krim.

Hagel je dejal, da povečanje pomoči zajema razširjeno urjenje za poljske zračne sile in povečanje vloge ZDA v Natovem zračnem nadzoru nad baltskimi državami. ZDA imajo na Poljskem okoli deset letalskih častnikov, ki pomagajo pri urjenju poljskih kolegov. Zveza Nato pa izvaja zračni nadzor nad baltskimi državami, ki nimajo ustreznih lastnih zračnih sil.

Pentagon bo na Baltik poslal še šest letal F-15S, štiri letala so tam že nameščena.

EU obljubila pomoč Ukrajini v višini 11 milijard evrov

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je danes napovedal pomoč Ukrajini v višini "najmanj 11 milijard evrov v prihodnjih nekaj letih". "To je sveženj, oblikovan za pomoč predani, vključujoči in reformno naravnani ukrajinski vladi," je sporočil.

"Najnujnejša prednostna naloga za EU je prispevati k mirni rešitvi trenutne krize ob polnem spoštovanju mednarodnega prava," je dejal Barosso. Ob tem je dodal, da bi se morala istočasno mobilizirati mednarodna skupnost za pomoč Ukrajini pri stabilizaciji njenega gospodarstva in finančnega položaja.

Komisija bo predlog pomoči predstavila voditeljem držav članic EU v četrtek na izrednem vrhu v Bruslju, ki bo posvečen razmeram v Ukrajini.

Sveženj pomoči vključuje kratko- in srednjeročne ukrepe, ki vključujejo trgovinsko, gospodarsko, tehnično in finančno podporo Ukrajini. Pomoč vključuje tri milijarde evrov iz proračuna EU v prihodnjih letih, od tega 1,6 milijarde evrov v posojilih v okviru makrofinančne pomoči in 1,4 milijarde evrov jamstev, pri čemer bo 600 milijonov na voljo v naslednjih dveh letih. Na voljo bo tudi osem milijard evrov iz Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj.

Ameriški strokovnjaki bodo iskali ukradeno premoženje

ZDA pa bodo v Ukrajino poslale ekipo ameriških strokovnjakov, ki bo pomagala odkriti in vrniti premoženje, ki naj bi ga nakradli in poskrili sodelavci odstavljenega predsednika Viktorja Janukoviča, je sporočila Bela hiša.

Ista ekipa strokovnjakov iz različnih vladnih agencij bo novi vladi v Kijevu prav tako pomagala zmanjšati uradno korupcijo in izboljšati preglednost in odgovornost vlade. Strokovnjaki bodo pomagali tudi s tehničnimi nasveti za zaščito Ukrajine pred politično motiviranimi trgovinskimi ukrepi Rusije, so še sporočili.

Nekdanji predsednik Janukovič, ki je pobegnil v Rusijo, je po besedah začasnega premierja Arsenija Jacenjuka skupaj s svojimi tesnimi sodelavci povsem izpraznil državno blagajno. Švica je že sporočila, da so računi članov družine Janukovič zamrznjeni.