Ameriški senator opozarja, da prihaja nov 11. september

Ameriški senator Lindsey Graham opozarja, da bodo naslednji teroristični napadi organizirani iz Iraka in Sirije, če bo iraška vlada padla. Dodal je, da je napad, kot se je zgodil 11. septembra 2001, neizbežen.

"Semena 11. septembra so zasejana po vsem Iraku in Siriji," je dejal. Hkrati je senator govoril o skrajni sunitski skupini Islamska država Iraka in Levanta (Isis).

"Ni vam treba verjeti. To je tisto, kar govorijo, da bodo storili. Svojega programa ne skrivajo. Želijo si islamski kalifat, ki se razteza prek Sirije in Iraka," je za ameriško televizijo CBS povedal Graham.

Po njegovih besedah bodo ubili kralja Jordanije, ker je v njihovih očeh izdajalec. Hkrati naj bi skušali z Bližnjega vzhoda pregnati Zahod.

Graham je dejal, da bi morale ZDA nemudoma uporabiti vojaško letalstvo in Isis preprečiti napredovanje proti Bagdadu. Senator pa je bil kritičen tudi do sedanjih iraških oblasti, ki jih vodi premier Nuri Maliki. Ta bi moral odstopiti, je prepričan Graham, ki meni tudi, da Maliki ni sposoben združiti države.

Priznava, da bi lahko morebitno posredovanje iz zraka terjalo civilne žrtve, vendar pa brez zračne podpore po njegovem mnenju ni veliko možnosti za ustavitev islamskih skrajnežev. Pogovoriti bi se morali tudi o sodelovanju z iranskimi suniti, vendar pa jim ne bi smeli dovoliti, da to sodelovanje izkoristijo za zasedbo južnega dela Iraka.

Skrajneži še kar napredujejo

Sunitski skrajneži pa so danes sporočili, da so na severu Iraka zavzeli mesto Tal Afar. Izjema naj bi bila le močno varovana zelena cona v središču mesta. V mestu naj bi iz zapora osvobodili več sto zapornikov.

Sicer so se vladne sile s skrajneži spopadle v bližini Bakube, ki je od Bagdada oddaljena le okoli 60 kilometrov. V spopadih naj bi bilo ubitih 23 skrajnežev. Vladna vojska naj bi zato še okrepila položaje v okolici letališča v Bagdadu.

Bo Irak združil ZDA in Iran?

O pogovorih z Iranom sicer Washington že razmišlja. Čeprav so ZDA in Iran že dolgo na nasprotnih bregovih, pa imata zdaj skupen interes – ustaviti grožnjo, ki jo predstavlja Isis. Pogovore bi lahko začeli že ta teden.

Obe državi se bosta namreč ta teden sestali na zadnjem krogu pogovorov o iranskem jedrskem programu na Dunaju. Iranski predsednik Hasan Rohani pa je že napovedal, da bo razmislil o sodelovanju, če se bodo ZDA odločile za ukrepanje v Iraku.

Ameriški zunanji minister John Kerry pa je danes dejal, da bi lahko ZDA z vojaškimi letali napadle pripadnike Isisa. Dodal je, da je Irak strateški partner ZDA na Bližnjem vzhodu. Po njegovih besedah je cilj Isisa brez dvoma škoditi tako Iraku, Siriji, kot tudi ZDA in Evropi. Tudi sam je potrdil, da je Washington pripravljen govoriti z Iranom o reševanju krize v Iraku.

Oglasila se je tudi Savdska Arabija, ki je sporočila, da ne podpira nikakršnega zunanjega vmešavanja v Irak. Hkrati v Riadu menijo, da bi morali v Bagdadu hitro oblikovati vlado narodne enotnosti.
 

Ameriška letalonosilka George HW Bush je že od sobote na poti v Zaliv, skupaj z njo pa sta še dve vojaški ladji. Danes so sporočili še, da je na poti tudi ladja USS Mesa Verde.

Washington je sicer že sporočil, da vojakov ne bo na iraških tleh. Hkrati so ZDA že povečale stopnjo varnostnih ukrepov na veleposlaništvu v Bagdadu, uslužbence pa premestili na varnejša področja.

Po nekaterih poročilih pa naj bi bilo v Iraku že več kot 130 pripadnikov iranske revolucionarne garde, ki naj bi pomagali pri urjenju iraških vojakov. Svet so sicer pretresle fotografije usmrtitev zajetih iraških vojakov, ki so jih izvedli pripadniki Isisa. Na krut način naj bi v Tikritu pobili 1700 vojakov.