Industrija 4.0 je brez dvoma spremenila pravila igre v proizvodnih podjetij. Nekatera podjetja govorijo celo o naslednji industrijski revoluciji, kar glede na učinek, ki ga ima Industrija 4.0 v proizvodnji, vsekakor ni pretiravanje. Povezovanje strojev in orodij z informacijskimi tehnologijami in internetom je ob avtomatizaciji dokazano povečano produktivnost. Rezultat pa je tisti, ki šteje. Podjetja so po zaslugi novih tehnologij in pristopov, ki jih uvaja Industrija 4.0 bolj prilagodljiva, proizvajajo prave izdelke, proizvajajo z nižjimi stroški ter višjo kakovostjo in so posledično znatno bolj konkurenčna.
Kakšne so torej tovarne prihodnosti? Predvsem precej bolj avtonomne in seveda pametne. Še več, same se znajo organizirati in urediti procese tako, da rešijo morebitne težave (okvare) celo brez posredovanja človeka. Temelj pametne tovarne predstavlja (umetna) inteligenca v vseh njenih porah in sklopih – strojih, izdelkih, procesih, v praksi pa inženirji umetno pamet napravam vdihnejo s pomočjo napredne programske opreme. Ta stalno spremlja delovanje posameznega stroja in vse druge dejavnike, ki vplivajo na njegovo delovanje. Naprave, torej stroji in orodja v proizvodnji znajo celo komunicirati med seboj in z dobavitelji (logistika) ter drugimi s proizvodnjo povezanimi napravami – gre za internet stvari in t. i. povezano proizvodnjo. Stvari gredo celo tako daleč, da so se danes stroji v pametnih tovarnah sposobni odzivati na dogajanje na družabnih omrežjih. V času, ko svet nori za digitalnimi Pokemoni, so tudi proizvajalci teh in sorodnih igrač (vključno s kitajskimi in indijskimi izdelovalci ponaredkov) zagnali vse razpoložljive proizvodne zmogljivosti, da bi zadostili močno povišanemu povpraševanju. V pametnih tovarnah so ta trend zaznali hitreje in svoje načrte tudi hitreje prilagodili – prav tako bodo v prednosti takrat, ko se bo manija za Pokemoni ohladila (če sploh), saj bodo prej zaznali spremembe. Tovarna prihodnosti je več kot le visoko avtomatiziran proizvodni obrat – premore namreč tudi sposobnost kontekstualnega razumevanja podatkov (s pomočjo napredne analitike) in avtonomnega sprejemanja odločitev.
Kako do tovarne prihodnosti?
Proizvodni obrat ne postane tovarna prihodnosti zgolj z namestitvijo robotskih celic in avtomatizacijo proizvodnih linij. Industrija 4.0 predvideva povezovanje praktično vseh deležnikov in procesov, torej strojev, izdelkov, sistemov in seveda ljudi. Preko interneta stvari stroji komunicirajo med seboj, programske in storitvene platforme pa jih zalagajo z informacijami, kaj in kako proizvajati. Na delom slednjih seveda bedijo zaposleni, ki opravljajo dodatne analize in nadzor delovanja. Pravi partnerji za uresničevanje koncepta Industrija 4.0 in postavitev pametnih tovarn so podjetja, ki obvladajo industrijsko avtomatizacijo ter umetno inteligenco, med evropskimi podjetji ima največji nabor rešitev s področja Industrije 4.0 vsekakor podjetje Bosch, saj poleg proizvodnje obvlada tudi logistiko, programiranje, (prediktivno in proaktivno) vzdrževanje ter številne z novim svetom povezane storitve.
Kakšen je torej recept za gradnjo tovarne prihodnosti? Potrebujete naslednje elemente/vsebine:
1) dostop do najrazličnejših virov podatkov
2) možnost prenosa znanja (od ljudi v programsko opremo in nato v stroj)
3) sposobnost realno-časovne obdelave podatkov in odločanja
4) vpeljava sistema sodelovanja in gradnja novega ekosistema (ustvarjanja) vrednosti
5) postavitev prilagodljivega proizvodnega okolja
6) integracija strojev s proizvodnim okoljem in okolico
7) vpeljava komunikacije med stroji in drugimi proizvodnimi rešitvami
Ljudje ostajajo v tovarnah!
Eden izmed največji strahov v očeh laičnega prebivalstva je ta, da bodo tovarne prihodnosti delovale povsem brez ljudi. To se seveda ne bo zgodilo. Tovarne prihodnosti bodo sicer nadomestile fizične delavce z roboti, a ljudje bodo dobili nove vloge. Bodo nadzorniki procesov, ki so jih prej opravljali sami, bodo načrtovalci razvoja in ključni vmesni člen med delom strojne in programske opreme, ki jo bo upravljala umetna pamet.
Prevlada senzorjev
V Nemčiji sedem partnerjev iz industrije, med drugim Bosch, Fraunhofer IPK ter Siemens, sodeluje na projektu poimenovanem AMELI 4.0. Razvijajo sistem pametnih senzorjev za Industrijo 4.0, ki bodo znali »poslušati« stroje in bodo olajšali delo vzdrževalcem. Stroški vzdrževanja, pregleda in popravil strojev naj bi se po zaslugi naprednih senzorjev, ki bodo umetne oči in ušesa proizvodnje, zmanjšali za do 30 odstotkov. Senzorji MEMS (kratica označuje mikro elektro-mehanske sisteme) pa bodo prevladali v t. i. povezanem svetu, kjer že danes skrbijo, da vozila stabilno vozijo po cestah (so sestavni del sistemov nadzora stabilnosti – ESP), da se z obračanjem telefona ustrezno obrača tudi na zaslonu prikazana vsebina itd. Ti senzorji so resnično majhni in energijsko učinkoviti pa tudi cenovno dostopni. Bosch bo s partnerji v projektu AMELI 4.0 poskrbel, da bodo postali tudi robustni in jih prilagodil rabi v industrijskih aplikacijah. Novi senzorji bodo dejansko poslušali stroje in zvoke – tako v njihovi strukturi, notranjosti kot zvoke, ki jih stroji oddajajo, ter na podlagi teh informacij ukrepali. Projekt, ki ga je nemška industrija začela decembra lani, naj bi se skozi rešitve v praksi dokazoval že leta 2018.
Naročnik oglasa je Bosch.
