FOTO: Dežela bunkerjev, mercedesov, kontrastov, tolerance in dveh morij

Tisti, ki so Albanijo že obiskali, se upravičeno sprašujejo, zakaj je trajalo kar 20 let, da se je zarisala na turistični zemljevid. A prav zaradi svoje izoliranosti v preteklosti je ohranila nedotaknjeno naravo, pristnost, posebnosti in kraje, kjer se obiskovalcu zazdi, da je čas obstal.

Če danes Albanija velja za poceni destinacijo, se bo to v prihodnjih nekaj letih zagotovo spremenilo, pravi Enver Mehmeti, lastnik družbe VAS group, ki v turizmu dela že več kot 20 let. "Albanija je za mnoge še vedno nova in neodkrita destinacija. Prepričan sem, da čez dve ali tri leta ne bo več tako," pravi. Že zdaj se zaradi vse večjega povpraševanja tujih gostov cene hotelskih nastanitev bližajo tistim v sosednjih destinacijah, predvsem zato, ker povpraševanje že presega ponudbo. Po uradnih podatkih, ki so nam jih posredovali z albanskega veleposlaništva, je namreč na voljo le nekaj več kot 15.300 postelj. 

Prav gotovo čez nekaj let tudi ne boste več doživeli, da se do hotela s petimi zvezdicami peljete po makadamski in blatni cesti. Takšna je ponekod realnost danes. Toda lokalne oblasti se zavedajo, da je dobra infrastruktura ključna za turizem, zato se trudijo, da bi jo izboljšale, poudarja Mehmeti. A prav ta nedovršenost, navidezni kaos in sproščenost je tisto, kar daje Albaniji nek svojevrsten čar.

Država se trenutno še vedno razvija, zato tam še vedno ni takšnega množičnega turizma, kot ga poznajo v nekaterih drugih državah v regiji – denimo na Hrvaškem in v Grčiji. In zato se tam ljudje pristno veselijo vsakogar, ki pride, in skušajo nanj napraviti čim boljši vtis.

Koliko je dogajanje po svetu prispevalo k 'odkritju' Albanije kot turistične destinacije?

V zadnjih letih so zaradi različnih dogodkov številne sredzemske države, ki so bile leta in leta med najbolj priljubljenimi turističnimi destinacijami, doživele drastičen upad turistov. Teroristični napadi, begunska kriza, finančni zlom, politične krize – vse to je povzročilo, da so turisti začeli iskati alternativne destinacije. In med drugim odkrili tudi Albanijo, ki se je prav v tem času začela bolj odpirati v svet.

Mehmeti prizna, da so ti dogodki vplivali na pospešeno rast turizma v Albaniji. "Turizem je realni sektor in vse, kar se dogaja v neki državi, ima lahko posledice na turizmu te države. Turčija ima težave, severna Afrika ima težave, upam, da se bodo za njih stvari umirile. Raje bi videl, da bi Albanijo zarisali na zemljevid kot mediteransko državo, ki ima velik potencial. To je bolje, kot da profitiramo na račun neke druge države," pravi. 

Kljub temu pa opaža, da so ljudje še vedno skeptični do Albanije, saj je za mnoge velika neznanka. "Tukaj nismo imeli vojne, vendar me še vedno sprašujejo, kakšno je stanje. Država je precej revna. Seveda nismo popolna država," pojasni Mehmeti.

Dežela kontrastov in tolerance

In kaj ponuja Albanija? Albanci se radi pohvalijo, da imajo 300 dni na leto sonce in dve morji. Na severu se lahko kopate v Jadranskem morju, kjer je morje plitkejše in so plaže peščene, na jugu pa v Egejskem morju, kjer je morje globlje, plaže pa prodnate in skalnate.  

Če si dopust predstavljate kot ležanje na plaži, je za to več kot dovolj krajev. Če si ga ne morete predstavljati brez ogleda muzejev, znamenitosti, izletov ali celo športnih aktivnosti, najdete tudi takšna doživetja. Denimo iz obmorskega mesta Drač se lahko na izlet odpravite v majhno zgodovinsko mestece Kruja s srednjeveško utrdbo, ali pa v mesto Berat, ki je pod zaščito Unesca. Vse bolj se razvijajo tudi kolesarske in pohodniške ture. 

Albanija je gorata in ima kar nekaj dvatisočakov, ponaša se tudi s številnimi rekami in naravnimi jezeri, med katerimi je najbolj znano jezero Škodra, ki je tudi največje na Balkanu. Prestolnica Tirana je skoraj milijonsko mesto (po zadnjih podatkih ima 800 tisoč prebivalcev), ki se razvija v moderno evropsko prestolnico.

Gostje, ki se odločajo za počitnice v Albaniji, niso klasični počitnikarji, pravijo na turistični agenciji Palma, kjer imajo Albanijo v svoji ponudbi že več kot deset let. Za to destinacijo se največkrat odločajo tisti, ki radi kombinirajo počitnice z ogledi, izleti in ki radi raziskujejo dežele. "Opažamo, da so se v preteklosti za počitnice v Albaniji odločali morda bolj pari, sedaj pa tako pari kot družine," pravi Nika Vrhovnik iz agencije.

Albanci so zelo ponosni tudi na svojo izjemno toleranco. V Albaniji namreč sobiva več etničnih skupin ter tri večje verske skupnosti – muslimani, katoliki in pravoslavci. Mešani zakoni so pogosti in precej albanskih družin se rado pohvali, da imajo med sorodniki tako muslimane, katoličane, kot pravoslavce. Mlajša populacija sicer na vero ne da veliko. Njihova "religija" so nove tehnologije, ki jim, kljub precej nizkemu življenjskemu standardu – povprečna plača je 380 evrov, neumorno sledijo.

Albanska kuhinja je preprosta, a zelo okusna. Čutijo se vplivi italijanske kuhinje, pa tudi grške in turške kulinarike. V osnovi gre za balkansko kuhinjo, toda za razliko denimo od srbske ali bosanske je precej bolj lahkotna, saj uporabljajo veliko zelenjave. Nepogrešljive so tudi olive in sir.  

Bunkerji in skeleti

Ko se vozite po Albaniji, vam med zelenjem in hribčki pozornost kmalu pritegnejo betonske posebnosti. Prva posebnost so majhne betonske kupole, ki kukajo s hribčkov – bunkerji, ki so posejani po vsej državi. Nastali so v času komunistične oblasti.

V strahu pred napadom zunanjih sovražnikov jih je za obrambo države ukazal zgraditi diktator Hodža. Na kvadratni kilometer naj bi jih bilo od pet do šest. Po nekaterih ocenah je teh betonskih bunkerjev še vedno od 300 do 400 tisoč, ki pa nikoli niso zares služili svojemu namenu – obrambi pred jedrskim napadom.

Danes so bunkerji večinoma zapuščeni, ali pa jih ljudje uporabljajo za vinske kleti, kavarne, shrambe za orodje in celo stanovanja. So pa postali tudi nekakšna turistična znamenitost Albanije.

Druga posebnost, ki morda nekoliko bolj kazi pokrajino, pa so skeleti, nedokončane stavbe. Tukaj pa je zgodba drugačna in sega v novejši čas, ko so mnogi mladi zapustili Albanijo in odšli iskat delo v tujino. Svojcem so domov pošiljali denar, ti pa so v upanju, da se bodo otroci vrnili domov, s tem denarjem gradili večnadstropne hiše. Projekt so nato opustili bodisi, ker je zmanjkalo denarja, bodisi, ker so otroci sporočili, da se ne nameravajo vrniti v domovino, je pojasnil ekonomist Edmond Zhupani, ki zadnja leta opravlja delo turističnega vodnika.

Slabe ceste in mercedes

Čeprav so bili avtomobili še pred 20 leti prava redkost v Albaniji, pa je danes slika povsem drugačna. Na albanskih cestah kraljujejo mercedesi, predvsem starejši modeli. Zhupani pojasni, da ne gre za "fetiš" na določeno znamko, pač pa za dejstvo, da so Albanci v preteklosti ugotovili, da se na njihovih slabih cestah še najbolje obnese ravno ta nemški avtomobil. Danes, ko se pospešeno gradijo nove ceste, so se začeli pojavljati tudi novejši avtomobili drugih, cenovno dostopnejših znamk.

Če se v Albanijo odpravite z letalom, vam bodo že na letališču ponudili prevoz z minibusi. Z njimi se lahko zapeljete tudi na kakšen izlet. Denimo cena prevoza iz obmorskega letovišča Saranda na jugu do kraja Tropoja na severu Albanije se giblje okoli 15 evrov. Avtobusi in minibusi naj bi bili poleg avtomobilov najboljša izbira za turiste, medtem ko so železniške povezave precej slabe in jih zato odsvetujejo.

V primeru, da bi radi državo raziskovali z lastnim avtomobilom, pa je dobro, da se oborožite z jeklenimi živci. Prometna kultura je namreč precej nizka, tako ni nič nenavadnega, če vam na "avtocesto" skoči pešec, ali se vštric z vami na odstavnem pasu pelje kolesar. Večina Albancev je namreč avtomobile začela voziti šele po padcu komunističnega režima, torej po letu 1991.

Imajo pa v Albaniji eno najstrožjih zakonodaj v Evropi, ko gre za vožnjo pod vplivom alkohola. V prometu velja ničelna toleranca do alkohola. Če voznika dobijo, da vozi pod vplivom alkohola, sledi pripor in odvzem vozniškega dovoljenja, opozarja Zhupani. S tako strogo zakonodajo so uspeli drastično zmanjšati število prometnih nesreč. Na cestah so tudi pogoste kontrole, predvsem v večernih urah, ko v okviru lova na preprodajalce drog avtomobile pogosto pregledajo.

Slovenija pomaga razvijati gospodarske priložnosti

Ko se je Albanija v začetku devetdesetih let začela odpirati, je bila med prvimi državami, ki so v tem videle priložnost, prav Slovenija. Naša Adria Airways je bila namreč prva letalska družba, ki je Albaniji odprla lete v Evropo.

V Tirano so najprej leteli s čarterskimi leti, ki so bili namenjeni prevozu delavcev iz Albanije v zahodno Evropo. Z leti pa je to postala redna linija, ki v zadnjih letih prepelje več kot 100 tisoč potnikov na leto. "Pravijo, da ko si pred leti vprašal Albance, kdo je njihov nacionalni prevoznik, so odgovorili: Adria! Danes je prevoznikov že bistveno več, saj vsi vidimo potencial te destinacije," so izpostavili na Adrii.

Ne le v turizmu, priložnosti za posel je veliko, pravi Pëllumb Qazimi, veleposlanik Albanije v Sloveniji. Izpostavil je predvsem priložnosti v energetiki, pri gradnji infrastrukture in tudi v kmetijstvu. Že zdaj številna slovenska podjetja poslujejo z Albanijo, med njimi denimo tudi Cetis, Tevel, Lotrič Meroslovje in Tribotim.