"Uspeh vsakih prizadevanj v prvi vrsti zahteva preučitev stanja na terenu, ne pa da se zanaša na domneve, ki jih širijo določene države v regiji in drugi, da bi zameglili resnico," je še povedal al Asad.
Z Ananom sta se srečala, ko je ta danes pripotoval v Damask z namenom stopnjevanja mednarodnega pritiska na al Asadov režim. Po navedbah generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona je glavni cilj Ananovega obiska v Damasku takojšnja prekinitev nasilja, tako s strani vladnih sil kot opozicijskih gibanj. Temu naj bi sledili politični pogovori o ustrezni rešitvi spora.
Ministri pozvali k prekinitvi nasilja "ne glede na njegov izvor"
Na enako temo je v Kairu potekalo srečanje zunanjih ministrov Arabske lige z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, katerega država je poleg Kitajske blokirala pobude v Varnostnem svetu ZN za večji pritisk na Damask.
Ministri so v sklepni izjavi pozvali k prekinitvi nasilja "ne glede na njegov izvor" ter "nemoten dostop humanitarne pomoči" do prizadetih. Predlagali so vzpostavitev mehanizma za "objektivno spremljanje" dogajanja v državi, niso pa omenili morebitnega vojaškega posredovanja.
"Trenutno je najpomembneje, da se konča vsakršno nasilje, ne glede na to od kod prihaja," je dejal Lavrov arabskim kolegom. Poudaril je, da morajo mesta zapustiti tako vladne kot uporniške oborožene skupine.
Katarski zunanji minister, šejk Hamad bin Jasim al Tani pa je izpostavil, da je nasilje nad civilisti v Siriji že "genocid", zato prekinitev ognja ne bila zadosten ukrep. "Po vseh teh ubojih, ne moremo samo govoriti o prekinitvi ognja," je dodal. Po njegovih besedah je treba v državo napotiti skupno mirovno misijo Arabske lige in ZN, sirski narodni svet pa priznati kot "legitimni zastopnik" sirskega prebivalstva.
"Ko smo s tem predlogom šli pred Varnostni svet ZN, nismo dobili resolucije zaradi rusko-kitajskega veta, s čimer smo sirskemu režimu poslali napačno sporočilo," je dodal. Tudi savdski zunanji minister Saudi al Fajsal je ocenil, da je veto v VS ZN omogočil nadaljevanje "brutalnosti". Lavrov pa je poudaril, da njegova država "ne ščiti nobenega režima, ampak le mednarodno pravo".
V nasilju v Siriji, ki je izbruhnilo marca lani, je po zadnjih podatkih umrlo skoraj 8500 ljudi, večinoma civilistov. V zadnjem mesecu je bilo tarča najhujših napadov mesto Homs, ki ga je v sredo obiskala tudi generalna podsekretarka ZN za humanitarne zadeve Valerie Amos z delegacijo sirskega Rdečega polmeseca.
EU bo zaostrila sankcije proti Siriji
EU bo še zaostrila sankcije proti sirskemu režimu, so se na neformalnem srečanju v Koebenhavnu strinjali zunanji ministri unije. Odločitev bo predvidoma sprejeta čez dva tedna na formalnem zasedanju. Treba je nadaljevati z gospodarskimi sankcijami, je dejal minister za zunanje zadeve Karl Erjavec. Drugi vzvodi, na primer vojaško posredovanje, namreč po njegovih besedah "ne pridejo v poštev", saj bi samo poslabšali razmere.
Minister Erjavec sicer pravi, da so v uniji "glede Sirije optimisti", sploh glede na Ananov obisk Damska. Visoka zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton je danes izrazila popolno zaupanje v Annana, ki je po njenih besedah "izjemen človek". "Pot, ki smo jo ubrali, je politična," je še poudarila Ashtonova.
EU je že uvedla niz sankcij proti sirskemu režimu, nazadnje konec februarja. Takrat je prepovedala trgovino z zlatom, dragimi kovinami in diamanti ter dostop sirskih tovornih letal do letališč v EU, zamrznila sredstva sirske centralne banke v EU ter razširila seznam posameznikov, kaznovanih z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanj v unijo, na sedem ministrov sirske vlade. Že pred tem je EU proti al Asadovemu režimu ukrepala z embargom na orožje ter prepovedjo uvoza surove nafte in novih investicij v sirski naftni sektor.
KOMENTARJI (33)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.