Akcijo proti bin Ladnu dogovorila že Mušaraf in Bush

Britanski časopis The Guardian je zapisal, da naj bi se Washington in Islamabad že pred desetimi leti dogovorila, da lahko ameriška vojska na pakistanskih tleh izvede operacijo, kot jo je pretekli teden, v kateri je bil ubit Osama bin Laden. Dogovor naj bi sklenila takratni pakistanski predsednik Pervez Mušaraf in njegov ameriški kolega George Bush. To sta storila po tem, ko je nekdanji prvi mož teroristične mreže Al Kaida Osama bin Laden konec leta 2001 uspel ubežati ameriškim vojakom iz gorovja Tora Bora.

Dogovor je predvideval, da lahko ameriški vojaki izvedejo operacijo proti bin Ladnu, drugemu človeku Al Kaide Ajmanu al Zavahiriju ali tretjemu človeku organizacije. Takoj za akcijo pa naj bi Pakistan povzdignil glas v javnosti in protestiral proti ameriškemu vdoru. "Pakistanci bi vpili in jokali, a to nas ne bi ustavilo," je dejal eden izmed nekdanjih višjih ameriških uradnikov, ki je poznal protiteroristične operacije ameriške strani.

Ta dogovor pa daje nov pomen "politični nevihti", ki jo je sprožila ameriška akcija, v kateri je bil 2. maja v Abotabadu, 60 kilometrov od pakistanske prestolnice ubit bin Laden. Pakistanski predstavniki vztrajajo, da o akciji niso bili obveščeni, vojaški in civilni voditelji pa so ostro napadli ZDA. Pakistanski premier Jusuf Raza Gilani je včeraj v parlamentu celo dejal, da si ob morebitni podobni akciji Pakistan jemlje pravico do povračilne akcije.

Nekaj dni pred tem je Mušaraf, ki vodi opozicijo iz Londona, kjer živi v izgnanstvu, javno kritiziral ameriško akcijo rekoč, da gre za "kršitev suverenosti Pakistana". A prav dogovor, ki naj bi ga on sklenil z Bushem, je predvideval, da lahko Američani enostransko izvedejo akcijo.

Višji pakistanski uradnik je za Guardian pojasnil, da je dogovor sklenil Mušaraf, leta 2008 pa ga je prav tako on obnovil, še preden je oblast predal v civilne roke. "Kar se tiče naših ameriških prijateljev, so oni le implementirali dogovor," je dodal.

Dogovor sovpada tudi s tiho pakistansko politiko do ameriških akcij z brezpilotnimi letali v plemenskem obroču, ki so jo razkrile diplomatske depeše, ki jih je novembra lani objavila spletna stran WikiLeaks. Avgusta 2008 naj bi Gilani nekemu ameriškemu uradniku dejal: "Ni mi mar, ali to počnejo, vse dokler ciljajo prave ljudi. V Narodni skupščini bomo protestirali, potem pa to ignorirali," piše v depešah.

V zadnjem letu se je število napadov z brezpilotnimi letali povečalo. Višji predstavniki pakistanskih civilnih in vojaških oblasti so napade javno obsodili, pa čeprav je jasno, da v napadih prikrito sodeluje pakistanska vojska. Tudi ameriški uradniki so potrdili, da je ameriška stran dala jasno vedeti Pakistanu, da če ne bo storil nič proti tarčam napadov, da bo to storila ameriška vojska. "Taka ideja ni prišla iz Mušarafovih ust," je pojasnil in dodal, da so Pakistancem zagotovili, da bodo napade ustavili le v primeru, da se bodo sami lotili teh ljudi. Guardianu pa kljub številnim poskusom ni uspelo dobiti komentarja samega Mušarafa.

Pakistan preiskujejo tudi Američani

Od smrti bin Ladna je Pakistan tudi tarča ameriške preiskave, med drugim tudi trditve, da so nekateri znotraj pakistanskih obveščevalnih služb pomagali skrivati bin Ladna. Tudi ameriški predsednik Barack Obama je v nedeljo dejal, da je "bin Laden moral imeti nekakšno podporno mrežo" znotraj Pakistana. "Ne vemo, ali gre za ljudi znotraj vlade ali zunaj nje, to moramo preiskati," je povedal Obama.

Gilani pa je odločno vzel v bran pakistansko obveščevalno agencijo ISI in jo označil za nacionalno bogastvo, trditve, da je Pakistan sodeloval z Al Kaido, pa je označil za lažne. "Obtožbe o sokrivdi ali o nekompetentnosti so povsem absurdne. Mi Osame bin Ladna nismo povabili v Pakistan," je pojasnil pakistanski premier. Dodal je še, da je vojska že sprožila preiskavo o tem, kako je bin Laden prišel v Pakistan, o tem pa bodo pakistanski generali parlamentu poročali naslednji petek.