Ob začetku sojenja je manjkal le Walter Wolf, edini, ki je obtožen tako v Sloveniji kot v Avstriji. (Foto: Miro Majcen)

Na deželnem sodišču na Dunaju se je začelo sojenje v zadevi Patria petim obtoženim. Od obeh glavnih obtožencev se je na sodišču pojavil le dunajski lobist Hans Wolfgang Riedl, medtem ko se je poslovnež Walter Wolf iz zdravstvenih razlogov opravičil. Sojenje je potekalo hitro, brez branja obtožnice, tožilec pa je zgolj povzel pot denarja v Slovenijo.

Sojenje je povezano s prodajo 135 oklepnikov finskega podjetja Patria Sloveniji leta 2006. Pri 278 milijonov evrov vrednem poslu naj bi bile v igri milijonske podkupnine posameznikom, s katerimi naj bi poskušali iz posla izločiti slovensko Sistemsko tehniko, sicer partnerja avstrijskega proizvajalca oklepnikov Steyr Daimler Puch Spezialfahrzeuge (SSF). Riedl in Wolf naj bi podkupnine spravila do pomembnih ljudi v Sloveniji.

Tožilstvo: elektronska korespondenca "skoraj dokaz" izplačevanja provizij

Prvi je imel besedo državni tožilec, ki je predstavil obtožnico zoper Riedla. Državni tožilec Volker Sackmann je skušal spričo pomanjkanja trdnih dokazov na svojo stran pridobiti predvsem obe sodnici.

Tožilec obtožnico opira predvsem na izjave prodajnega menedžerja Patrie Reija Niitynena, ki je finskim preiskovalcem dejal, da je bil del denarja, ki ga je prejelo Riedlovo podjetje, namenjen za podkupnine za slovenske partnerje. Niitynen je potrdil, da je v začetku avgusta 2005 o tem govoril z Riedlom.

Sackmann je priznal, da ni nobenih dokazov, da je denar dejansko pristal v Sloveniji, saj naj bi ga dvignili in predali v gotovini. Je pa ob tem opozoril, da je že poskus podkupovanja kaznivo dejanje.

In prav poti denarja so sledili preiskovalci. Finsko podjetje je po njihovih navedbah Wolfgangu Riedlu nakazalo 3.6 milijonov evrov, da bi jim ta pomagal pridobiti posel s Slovenijo. Ta je denar razdelil, 2.1 milijon je namenil Walterju Wolfu, 200 tisoč evrov pa Tajskemu visokemu vojaškemu častniku Apichatu Sirithapornu. Ta naj bi dobil 700 tisoč evrov še od Wolfa. Ta se že nekaj časa ni prikazal v Evropi in je še poleti v Ljubljani zatrjeval da ne ve nič o ničemer.

Tožilec je tudi opozoril na "tesno verigo indicev". Tako je Riedl februarja 2007 z dunajskega računa tajskega poslovnega prijatelja Sirithaporna dvignil 900.000 evrov, dva dni pozneje pa je odpotoval v Slovenijo – očitno s kovčkom, polnim denarja.

Sirithaporn je namreč ugovarjal navedbam Riedla, da je denar prejel. Glede na živahno izmenjavo elektronske pošte med Riedlom in partnerji Patrie v Sloveniji, ki so pred tem zahtevali izplačilo provizij, je to "skoraj dokaz", je poudaril tožilec.

Sodni proces poteka tudi v Sloveniji. (Foto: Miro Majcen)

Transakcijo denarja preko bančnega računa Tajca Sirithaporna so izvedli po tem, ko Riedl in Walter Wolf nista uspela z Wolfovega računa pri Raiffeisenbank v avstrijski Lipnici dvigniti 2,3 milijona evrov. Tamkajšnji bančni uslužbenec je namreč zaradi suma pranja denarja to prijavil, saj ga Wolfove navedbe, da gre za plačilo svetovalnih storitev Riedlovemu podjetju, niso prepričale. Nato so poskušali na hitro speljati posel in transakcijo izvesti preko Wolfovega podjetja v Liechtensteinu.

Denar je bil po trditvah tožilstva povezan s plačilom provizij finske Patrie Riedlu. Slednjemu naj bi zagotovili 7,5 odstotka od vrednosti posla. Tožilec je pri tem opozoril na srečanje Niitynena, Riedla ter Jožeta Zagožna, ki ga je označi za "desno roko Janše", in Toneta Krkoviča poleti 2005 – pol leta pred uradnim razpisom za nakup oklepnikov. Takrat naj bi se dogovorili o podkupninah. Aprila 2006 se je Patria nato uradno potegovala za posel, njen tekmec pa je bilo hčerinsko podjetje SSF v Sloveniji, Sistemska tehnika.

Obramba: Tožilstvo operira zgolj z indici, Riedl je nedolžen

Riedlov odvetnik Rüdiger Schender je v uvodnem nagovoru tožilstvu očital, da nima nikakršnih dokazov in da "operira" s klišeji in indici, pri tem pa se opira na dvoumno elektronsko pošto in sms-sporočila. Svojega klienta je vzel v bran rekoč, da je Riedl že dolgo časa v poslu in da v vsem tem času na njegov račun ni bilo nobenih očitkov.

Schender je med drugim opozoril, da razpisa za nakup oklepnikov v Sloveniji ni bilo mogoče prirediti v korist Patrie, saj je ta moral ustrezati predpisom zveze Nato. V postopku dodelitve naročila je odločala 23-članska strokovna komisija, Patria pa je bila v vseh treh točkah najboljši ponudnik. Z vidika cene so bili Finci za 23 milijonov evrov cenejši od konkurence, je dejal odvetnik.

Schender je tudi podvomil v verodostojnost glavne priče Niitynena. Ta je bil več tednov v preiskovalnem priporu. Potem ko je dal izjave o domnevnem spornem financiranju, pa so ga izpustili. Tudi domnevno izplačilo podkupnine Jožetu Zagožnu po Schenderjevem mnenju "ni dokazljivo".

Na procesu Črnkovič, Janša, Krkovič in Zagožen?

Zaslišanje obtoženih naj bi se začelo 22. februarja, je ob koncu prvega dne sojenja odločila predsedujoča porotnega sodišča Marion Zöllner. Takrat in 29. februarja bodo najprej zaslišali Riedla in Wolfovega sodelavca Hansa-Petra Wilhelmerja. Sojenje nekdanjima sodelavcema SSF Wolfgangu Charlesu Leopoldu Albrechtu in Wilfriedu Karlhoferju, ki sta obtožena, da sta za Riedla vohunila pri svojem delodajalcu, bo na željo njunih odvetnikov potekalo ločeno.

Kot je sicer razvidno iz avstrijske obtožnice, naj bi na proces na Dunaju kot priče povabili tudi Ivana Črnkoviča, Janeza Janšo, Antona Krkoviča in Jožeta Zagožna, proti katerim skupaj z Walterjem Wolfom tudi v Sloveniji poteka sodni proces. Obtožni predlog jih bremeni kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje. Tožilec Sackmann je ob tem izrazil dvom, da se bo Janša odzval vabilu sodišča in prišel na sojenje.