94-letnega knjigovodjo iz Auschwitza obsodili na štiri leta zapora

94-letnega nekdanjega pripadnika nacistične SS, ki je delal v taborišču smrti Auschwitz, so spoznali za krivega sodelovanja pri umoru 300.000 ljudi.

Sodišče v mestu Lueneburg na severu Nemčije je Oskarja Groeninga, znanega kot knjigovodja iz Auschwitza, obsodilo na štiriletno zaporno kazen. V taborišču je bil odgovoren za preštevanje lastnine taboriščnikov in pobiranja njihovega denarja. Tožilci so menili, da je na tak način pomagal pri delovanju taborišča, njegovi zagovorniki pa, da ni sodeloval pri genocidu.

Obtožnica se je nanašala na njegovo delovanje med majem in julijem 1944, ko so v Auschwitz pripeljali na stotisoče ljudi. Številne so takoj usmrtili.

Groening je sicer eden redkih nacističnih sodelavcev, ki je javno govoril o svoji vlogi v taborišču. Pojasnil je, da govori, da bi utišal tiste, ki zanikajo, da bi se holokavst zgodil.

''Videl sem plinske celice. Videl sem krematorij. Bil sem na rampi, kjer so izbirali ljudi, ki so morali v plinske celice,'' je dejal za BBC-jev dokumentarec leta 2005.

Priznal, da nosi moralno krivdo

Gröning je med sodnim procesom na sodišču priznal, da nosi moralno krivdo. Priznal je tudi, da je v prtljagi umorjenih taboriščnikov iskal denar in dragocenosti, jih pošiljal v Berlin ter tako nacističnemu režimu omogočil gospodarske koristi in podpiral sistematično pobijanje s strani nacistov.

V sporočilu, ki so ga minuli teden na sodišču prebrali njegovi odvetniki, pa je zapisal, da ne čuti potrebe, da bi preživele holokavsta zaprosil za odpuščanje. "Samo Boga lahko prosim, da mi odpusti," je sporočil.

Tožilstvo je zanj zahtevalo tri leta in pol zaporne kazni. Tožilec Jens Lehmann je v sklepni besedi dejal, da zahtevana kazen temelji na "skoraj nedoumljivem številu žrtev", olajševalna okoliščina pa je, da obtoženec nosi omejeno krivdo za njihovo smrt. Sodišče naj bi po njegovih besedah tudi upoštevalo, da je bilo v preteklosti proti Gröningu uvedenih več preiskav, vse do lani pa so so se vse preiskave končale brez obtožnice.

Sojenje Gröningu se je začelo aprila in naj bi bilo eno od zadnjih tovrstnih sojenj. Sojenje je znova odprlo vprašanje, zakaj do sojenja nacističnih zločincev pogosto prihaja tako pozno, potem ko so ti desetletja živeli v miru in na svobodi.

V Nemčiji je desetletja veljala praksa, da sodijo le tistim, ki jim lahko dokažejo konkretne zločine. To se je spremenilo šele leta 2011 s primerom medtem že pokojnega Johna Demjanjuka, ki je bil obsojen sostorilstva v umoru več kot 28.000 Judov v taborišču Sobibor, čeprav mu neposredne udeležbe niso mogli dokazati.