'Kot edina država, ki je bila tarča napada z atomsko bombo, imamo misijo, da ustvarjamo svet brez jedrskega orožja'

Tradicionalne slovesnosti so se začele ob 8.15 - ob uri, ko so ZDA na mesto pred 70 leti odvrgle atomsko bombo. Najprej so zadoneli zvonovi miru, zbrana množica pa se je z minuto molka spomnila na desettisoče žrtev napada.

Na slovesnosti so se zbrali številni Japonci, od otrok do ostarelih preživelih napada, poleg tega pa tudi kakih sto tujih delegacij. ZDA je poleg veleposlanice Caroline Kennedy zastopala pomočnica državnega sekretarja za nadzor nad orožjem Rose Gottemoeller, kar je najvišja udeležba ZDA na slovesnosti v Hirošimi doslej.

Japonski premier Shinzo Abe je v govoru poudaril, da "imamo kot edina država, ki je bila kadarkoli tarča napada z atomsko bombo, misijo, da ustvarjamo svet brez jedrskega orožja". "Dobili smo nalogo, da širimo sporočilo o nehumanosti jedrskega orožja, preko generacij in meja," je nadaljeval. Kot je napovedal, bo Japonska v Generalni skupščini ZN še letos predlagala novo resolucijo o odpravi jedrskega arzenala.

Okrogla obletnica poteka le nekaj dni pred napovedanim ponovnim zagonom enega od jedrskih reaktorjev na Japonskem - prvega, potem ko so bile v tej državi po katastrofi v Fukušimi leta 2011 dve leti ustavljene vse nuklearke. Abejeva vlada je odločena, da Japonski vrne jedrsko energijo, čeprav domača javnost temu nasprotuje. Abe je poleg tega tarča kritik zaradi sporne varnostne zakonodaje, po kateri bo lahko japonska vojska prvič po drugi svetovni vojni posredovala v tujini.

K odpravi vsega jedrskega orožja je na slovesnosti danes znova pozval tudi župan Hirošime Kazumi Matsui, čigar mati je ena od 183.000 registriranih preživelih jedrske katastrofe. Kot je spomnil, preživeli še dandanes trpijo za psihičnimi in fizičnimi posledicami radioaktivnega sevanja. Svet je pozval, naj stopa po poti pacifizma, ki je utelešen v japonski ustavi. Ameriškega predsednika Baracka Obamo pa je pozval, naj pride v Hirošimo in prisluhne žrtvam napada pred 70 leti.

Obama se ob žalostni obletnici ni oglasil, je pa ameriški državni sekretar John Kerry ocenil, da napad v Hirošimi še dodatno potrjuje, kako pomembna sta nedavno doseženi jedrski dogovor z Iranom in proces razoroževanja na sploh. Kot je dejal, je obletnica "zelo močan opomin ne le na dolgotrajne posledice vojne za ljudi, za države, ampak tudi poudarja pomen dogovora, ki smo ga dosegli z Iranom, da zmanjšamo možnost širjenja jedrskega orožja".

Tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je ob obletnici izpostavila pomen jedrskega dogovora z Iranom. Kot je še povedala, želi EU pritisk izvajati tudi na Severno Korejo, da bi se odpovedala svojim jedrskim ambicijam. "Še vedno imamo odgovornost zagotoviti, da bodo žrtve Hirošime in Nagasakija zadnje žrtve atomske bombe," je poudarila. Po njenih besedah si mora ves svet še naprej prizadevati za učinkovito politiko neširjenja orožja za množično uničevanje, nadaljnje uveljavljanje in univerzalizacijo obstoječih pravil v zvezi z razoroževanjem in neširjenjem orožja, univerzalizacijo in krepitev obstoječih prepovedi in moratorijev v zvezi z jedrskimi eksplozijami ter za miren in stabilen svet z več blaginje, so zapisali v Bruslju.

Abe je sicer danes napovedal tudi, da bo še ta mesec izrazil obžalovanje zaradi vojne, potem ko je poseben vladni odbor obsodil takratno japonsko agresijo nad azijskimi sosedami. Japonska je med letoma 1910 in 1945 kolonizirala Korejski polotok, od leta 1931 pa izvajala tudi agresijo in okupacijo na Kitajskem.

Zaradi posledic bomb v Hirošimi in Nagasakiju, ki jima je 15. avgusta sledila kapitulacija Japonske in s tem konec druge svetovne vojne tudi v Aziji in na Pacifiku, je po ocenah do decembra 1945 umrlo več kot 200.000 ljudi. Zaradi zakasnelih vplivov radioaktivnega sevanja ljudje umirajo še danes.

V eksploziji bombe, poimenovane "Little boy" oz. deček, ki je eksplodirala nad Hirošimo, je praktično takoj umrlo okoli 80.000 ljudi. Kasneje je za posledicami skupno število žrtev doseglo okoli 140.000.

Tri dni po Hirošimi je bomba z imenom "Fat man" ali debelinko eksplodirala še nad Nagasakijem. Takoj je umrlo okoli 40.000 ljudi, skupno naj bi posledice zahtevale več kot 70.000 žrtev.