V znanem nemškem katoliškem deškem pevskem zboru Domspatzen iz Regensburga so se 45 let dogajala nepopisno grozna dejanja, saj je bilo v tem obdobju tam 547 žrtev fizičnih ali spolnih zlorab. Avtor končnega poročila o zadevi navaja, da so žrtve, ki so med letoma 1945 in 1990 sodelovale v šolskem pevskem zboru, obdobje opisale kot "zapor, pekel in koncentracijsko taborišče".
Odvetnik Ulrich Weber, ki je bil zadolžen za preiskavo dogajanja trdi, da je sam odkril 67 primerov spolne zlorabe in 500 primerov drugih fizičnih zlorab, pri čemer so nekateri nekdanji pevci znanega zbora prestali oboje.
Weber je pojasnil, da je do januarja lani s pogovori odkril že 231 žrtev, a kmalu je ugotovil, da je končno število žrtev še veliko višje. Takrat je dejal, da žrtve govorijo o posilstvih, spolnih napadih, pretepanju in odrekanju hrane. Nasilja nad njimi se je izvajalo zlasti v nižjih razredih šole, namenjene le tistim, ki so sodelovali v pevskem zboru, nato pa tudi v višjih. Številni izmed žrtev so leta bivanja v tej šoli označili za "najhujše obdobje v življenju, ki so ga zaznamovali strah, nasilje in nemoč."
Med obdobjem zlorab je šolo v Regensburgu vodil brat nekdanjega papeža Benedikta XVI.
Med letoma 1945 in 1990, ko so bile zlorabe zagrešene, je internatsko šolo vodil brat nekdanjega papeža Benedikta XVI., Georg Ratzinger. Na njenem čelu je bil med letoma 1964 in 1994.
Georg Ratzinger zagotavlja, da za zlorabe znotraj zbora, ustanovljenega leta 975, nikakor ni vedel a Weber to zanika, saj meni, da je Ratzinger za zlorabe vedel, a si je pred njimi zatiskal oči. V zboru naj bi namreč vladala t. i. kultura molka, s katero so poskrbeli, da je bila zaščita institucije zbora na prvem mestu.
Weber je dejal tudi, da so v okviru preiskave identificirali 49 domnevnih storilcev, a zanje ni pričakovati kazenskega pregona, saj so se domnevna kazniva dejanja zgodila predolgo nazaj.
Prva poročila o zlorabah v zboru Domspatzen so prišla na dan leta 2010, razčiščevanje škandala pa je bistveno pospešil nadškof Regensburga Rudolf Voderholzer, ki je vodstvo škofije prevzel leta 2013, po drugi strani pa so na njegovega predhodnika Ludwiga Müllerja leteli očitki, da je preiskavo oviral.
Škofija naj bi vsaki od žrtev plačala do 20.000 evrov odškodnine.
