'V vesolju sem se počutil kot zrno peska'

Aleksej Arhipovič Leonov je med odpravo Voshod 2 18. marca 1965 opravil prvi sprehod po odprtem vesoljskem prostoru.

Vesoljski sprehod se je zgodil 500 kilometrov nad Zemljo. Leonov se je od vesoljske ladje oddaljil okoli 5 metrov, sprehod pa je trajal 12 minut in 9 sekund. Skupno pa je v odprtem prostoru preživel 23 minut in 41 sekund.

31-letni Rus je bil torej prvi človek v zgodovini, ki si je Zemljo ogledal iz vesolja. Ko je prvič stopil v neznano, se je pod njim razprostirala Afrika, nato je videl še Grčijo, Balkan, Krim in Baltik.

Leonov je kasneje dejal, da se je počutil kot zrno peska. "Tega enostavno ni mogoče dojeti. Šele tam zunaj začutiš veličino - ta ogromen prostor, ki nas vse obdaja," je strnil svoje občutke.

Poleg Leonovega je bil v kapsuli odprave Voshod 2 še en kozmonavt, Pavel Ivanovič Beljajev, Sovjeti pa so za ta sprehod zgradili posebno napihljivo zračno komoro.

A odprava je imela kar nekaj težav. Precej napeto je bilo že, ko se je Leonov želel vrniti v kapsulo, saj se mu je obleka v trenutku, ko je stopil v prazen prostor, napihnila. Tudi, ko je – ne da bi se o tem posvetoval s kontrolo – iz obleke izpustil zrak, se je le s težavo vrnil v zračno komoro, pri tem pa je riskiral, da bi ostal brez kisika. To je povzročilo dekompresijsko slabost in Leonov se je močno spotil, kar mu je zameglilo masko. Zaradi tega stresa je v enem dnevu izgubil kar 6 kilogramov.

V intervjujih je Leonov povedal, da na svojem vesoljskem sprehodu ni imel občutka, da se premika. V resnici pa ga je okoli našega planeta premetavalo s hitrostjo, ki je veliko višja od hitrosti potniškega letala.

Tudi vrnitev na Zemljo je bila precej dramatična, saj se je v plovilu naenkrat močno povišala koncentracija kisika, kar bi lahko povzročilo eksplozijo.

Pristanek sredi volkov

Raketa se je med pristajanjem zaradi visokih gravitacijskih sil okvarila, kozmonavta pa sta pristala v sibirskem gorovju, v globokem snegu, kjer sta bila lahek plen volkovom in medvedom. Signal, ki sta ga poslala, ko sta pristala, pa so nadzorni sistemi sprejeli šele sedem ur po pristanku.

Dve noči sta tako kozmonavta preživela v velikem mrazu pri -25 stopinjah celzija. Rešila ju je iskalna skupina na smučkah, ki ju je ponesla do zasilnega pristanka helikopterja. O težavah, ki jih je imela odprava, pa so Sovjeti dolga leta molčali.

Ta oprava je bila revolucionarna, saj do takrat nihče ni vedel, kako se bo človeško telo odzvalo v praznem prostoru vesolja. Na breztežnost sta se kozmonavta zato intenzivno pripravljala 18 mesecev. Prav tako pa takrat še niso vedeli, ali bo obleka sploh zdržala pritiske in drugačno atmosfero.

Rusi so s prvim sprehodom v vesolju prehiteli Američane, kar je bil zanje velik udarec. Tri mesece kasneje so nato na vesoljski "sprehod" ZDA poslale astronavta Eda Whitea.

Leonov tudi prvi umetnik v vesolju

Leonov, ki bo letos dopolnil 81 let, je sicer mislil, da se bo ukvarjal z umetnostjo, a ga je zaneslo v letalstvo in inženiring. Ko so leta 1959 sestavljali prvi odred sovjetskih kozmonavtov, so poleg Jurija Gagarina med prvih 20 izbrali tudi 25-letnega Leonova.

Kljub svoji kozmonavtski karieri, pa še naprej umetniško ustvarja. Za svoje motive najraje slika ruske cerkve, sibirsko zimo ter vesolje. Risalni pribor je imel tudi na svojih dveh opravah, kjer je naredil tudi nekaj barvnih skic vesolja.