Papež Frančišek je po srečanju s predsednikom ZDA Barackom Obamo v Beli hiši obiskal ameriške škofe v cerkvi sv. Mateja in jih pozval, naj bodo manj ostri v svoji retoriki in sočutnejši ter odprti za vse ljudi. Ameriški škofje so zadnja leta vodili ostro kulturno vojno proti umetni prekinitvi nosečnosti in homoseksualcem, manj pa so poudarjali pomoč revnim, priseljencem in druge stvari, o katerih govorijo Kristusovi evangeliji. S tem so se postavili ob bok republikanski stranki kot zavezniki proti demokratom, papež pa jim je skušal razložiti, da bi morala Cerkev biti sočutna do vseh.
"Ne gre za pridiganje zapletenih doktrin, ampak za veselo razglašenje Kristusa, ki je za nas umrl na križu in vstal od mrtvih," je povedal papež, ki je sicer dal vedeti, da cerkev in tudi on sam še vedno nasprotujeta splavu.
"Nedolžne žrtve splava, otroci, ki umrejo od lakote ali bomb, priseljenci, ki se utopijo v iskanju boljšega jutri, starejši in bolniki, ki postanejo breme, žrtve terorizma, vojn, nasilja in trgovine z mamili, uničevanje okolja s plenilskim odnosom do narave - vse to postavlja na kocko dar Boga, pri čemer smo služabniki, ne pa gospodarji," je dejal.
Škofe je pozval, naj se ne bojijo priseljencev, ki bodo obogatili Ameriko in njeno Cerkev. Katoliška cerkev v ZDA sicer zelo skrbi za priseljence, tudi za nezakonite.
Papež Frančišek je škofe pohvalil za velikodušno zavezo pomoči žrtvam spolnih zlorab in ukrepanje brez strahu pred samokritiko. To pri žrtvah spolnih zlorab duhovnikov ni naletelo na pozitiven odziv, saj trdijo, da je bilo potrebno škofe prisiliti v priznanje zlorab, plačilo odškodnin in spremembo odnosa do duhovnikov, ki so zlorabljali otroke.
Papež je zvečer v Baziliki nacionalnega svetišča brezmadežnega spočetja opravil mašo za razglasitev svetnika in kanoniziral španskega misijonarja Junipera Serro, ki je v 18. stoletju širil vero med Indijanci po Kaliforniji.
Sprejela ga je navdušena množica: 5-letnica podprla priseljence
Papež je v ZDA ponovno naletel na navdušen sprejem množic, ki imajo sicer večje težave z dostopom do papeža kot drugje po svetu. Celo za opazovanje papeške kolone vozil je potrebna vstopnica in pot skozi detektor za kovine. Takšne varnosti papež še ni doživel nikjer, čeprav tudi ta ni popolna.
Med potjo po ulicah Washingtona je skozi varnostno pregrado stopila 5-letna Sophie Cruz, oblečena v majico z napisom v podporo priseljencem. Malčica je skoraj pobegnila pred varnostniki, dokler ni posredoval papež, jo priklical k sebi, dvignil v papamobil in objel. Predala mu je pismo, v katerem ga prosi, naj njenim staršem, ki sta priseljenca, pomaga ostati v ZDA.
Varnostni ukrepi bodo prav tako ostri v New Yorku, ki je za to določil dodatnih 6000 policistov, vendar se Frančišek ne da motiti in ko želi, pozabi na protokol in varnostnike ter se približa ljudem.
Govoril pred kongresniki
Papež Frančišek je v današnjem nastopu pred obema domovoma ameriškega kongresa, ki je spominjal na vsakoletni govor predsednika ZDA o položaju v državi, poudaril vse teme, ki pri republikanski večini niso priljubljene, vendar pa sprejem zaradi tega ni bil nič manj navdušen.
Prvi papeški nastop pred obema domovoma ameriškega kongresa je velik uspeh za nekdanjega ministranta republikanca Johna Boehnerja, predsednika predstavniškega doma kongresa, ki je sedel za Frančiškom skupaj s podpredsednikom ZDA Josephom Bidnom, prav tako katolikom. Prišli so tudi vrhovni sodniki, kongresniki pa so pripeljali goste.
Boehner je papeža najprej sprejel v svoji pisarni in se spet kot že večkrat raznežil do solz, ugibanja o papeževih stališčih, ki so v nasprotju s stališči konservativne Amerike, pa je zavrnil z besedami, da ga je potrebno poslušati, odpreti srca in slediti njegovemu zgledu.
To pa bi za ameriško politiko pomenilo revolucijo, na katero republikanci niso pripravljeni. V govoru je namreč pozval k sočutju do priseljencev, boju proti podnebnim spremembam, revščini in odpravi smrtne kazni. Homoseksualcev ni omenjal, prav tako splava neposredno, vse, kar so konservativci dobili od papeža, pa je poziv k zaščiti verskih svoboščin in poziv k zaščiti življenja v vseh fazah razvoja.
Papež seveda ni kriv, ker je večina vrednot katoliške cerkve, ki so pod njegovim vodstvom v ospredju, pač univerzalnih po mnenju večine mednarodne skupnosti in zmerjanje z levičarjem, kot si ga je privoščil republikanski kongresnik slovenskega rodu Paul Gosar iz Arizone, lahko pade na plodna tla le v delu ameriške družbe.
Papeževi pozivi kongresu so v času, ko republikanski predsedniški kandidati nabirajo podporo s tekmovanjem, kdo bo zgradil višji zid proti priseljencem, onemogočil muslimanom pot do Bele hiše, začel večjo vojno in globlje tiščal glavo v pesek pred podnebnimi spremembami, zelo odmevne.
Govor so prenašale vse glavne ameriške televizije tudi na lokalnih ravneh, pred kongresom pa se je zbrala množica več tisoč ljudi, ki ga je spremljala po velikem ekranu. Papež je kasneje prišel na balkon kongresa in se množici zahvalil za prihod.
V govoru je poudaril, da je vsako življenje sveto, in kongresnike pozval, naj ga ščitijo na vsako stopnji razvoja, kar bi moralo odpraviti dvome v to, da Frančišek spreminja doktrino glede splava.
Posebej odmeven je bil nauk kongresnikom, da tudi sami prihajajo iz družin priseljencev, zato naj se jih ne bojijo, ampak jih sprejmejo kot soljudi. "Ljudje niso stvari, ki jih lahko zavrnemo, ker so moteče. Obravnavajmo druge z enakim sočutjem, kot bi želeli, da obravnavajo nas," je dejal papež in sporočilo je bilo namenjeno tako ZDA, kot tudi Evropi, ki se sooča z velikim valom priseljencev.
Priznal je, da nobena vera ni imuna pred oblikami individualnih samozavajanj ali ideološkega ekstremizma, torej po domače povedano pred verskimi blazneži. Zato je potrebno najti pravo ravnotežje, da se verske svoboščine zaščitijo, obenem pa se še naprej borimo proti nasilju v imenu vere. Pri tem je opozoril, da se sveta ne more enostavno deliti na dobro in zlo.
Papež je govor v kongresu opravil v angleščini, ki je bila dovolj razumljiva, čeprav je kasneje na balkonu množici spregovoril v domači španščini. V kongresu, kjer večina politikov zavrača jezik večine zakonitih ali nezakonitih priseljencev v ZDA, španščina nekako ne bi bila ustrezna ne glede na vsebino sporočila.
KOMENTARJI (46)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.