462 dni so jo posiljevali, ona pa jim je vse oprostila

Kanadska novinarka Amanda Lindhout in avstralski fotograf Nigel Brennan sta 20. avgusta 2008 pripotovala v Somalijo, da bi poročala o neki zgodbi. Niti sanjalo se jima ni, kakšna usoda ju čaka.

Tri dni pozneje je njun avto, s katerim sta bila na poti iz hotela v Mogadišu v kamp za begunce, ustavila skupina oboroženih moških in ju prisilno odpeljala v neko stavbo. Tam sta 15 mesecev preživela v ujetništvu. Ker v islamu neporočen par ne sme živeti skupaj, so ju ločili. Nigel je povedal, da je vsako noč poslušal, kako so mučili in posiljevali Amando. "To je bil pravi pekel. Začneš dvomiti v človeštvo – kako lahko nekdo nekomu stori kaj tačega?" se sprašuje. Ugrabitelji so od njunih družin za odkupnino zahtevali tri milijone dolarjev.

Dva meseca po ugrabitvi sta Amanda in Nigel uspela pobegniti skozi ozko okno, a so ju ugrabitelji opazili in privedli nazaj. Mučenje je postalo še hujše, se spominja Lindhoutova. Naslednjih deset mesecev je bila priklenjena na steno v temni sobi, kjer so jo spolno zlorabljali. "Realnost moje izkušnje je, da je bila zelo nasilna. Težko je bilo preživeti dan in nisem vedela, kdaj in če sploh se bo ta neprekinjena zloraba končala," opisuje Amanda.

Novembra 2009, potem ko so pogajanja ugrabiteljev s kanadsko in avstralsko vlado padla v vodo, sta njuni družini najeli zasebno podjetje in pogajalca, ki se je z njimi dogovoril za ceno 600.000 dolarjev. Amanda in Nigel sta bila po 462 dneh končno svobodna.

Leto dni po vrnitvi je Amanda ustanovila neprofitno organizacijo, ki si prizadeva za izobraževanje somalijskih žensk, napisala je tudi knjigo z naslovom Hiša na nebu, ki ji bo v kratkem sledila še filmska različica.

Amanda danes pravi, da razume svoje ugrabitelje in jim je vse grozote že oprostila. Večinoma je šlo za mladoletnike, ki so bili tudi sami žrtve, pravi. K nasilju jih je pognalo življenje v državi, ki jo je pogubila vojna. "Jasno je, da so bili moji ugrabitelji produkt vojne – ta jih je naredila in izoblikovala. To razumevanje mi je pomagalo preživeti. Vsi so ljudje z izjemno bolečimi in žalostnimi zgodbami. To jih ne naredi nedolžne, a so nekakšni proizvodi nasilja," pojasnjuje.

Eden od njih je z njo celo vzpostavil stik preko Facebooka in se ji zahvalil za vso dobrodelnost. "Dejstvo, da vedo, kaj zdaj počnem, s čim se ukvarjam ... Da sem namesto jeze izbrala sočutje in da me niso zlomili … To je najboljše zadoščenje, ki ga lahko dobim!" še pravi.