31-letno Savito Halappanavar so 21. oktobra v 17. tednu nosečnosti sprejeli v bolnišnico Galway na Irskem zaradi močnih bolečin v hrbtu. Zdravniki, ki so jo pregledali, so ocenili, da se ji je začel spontani splav, in da njen otrok ne bo preživel. Želela je, da ji umetno prekinejo nosečnost, a zdravniki tega niso hoteli storiti, saj v državi, ki ima izjemno stroge zakone glede splava, kirurgi ne smejo odstraniti zarodka, dokler lahko zaznajo njegov srčni utrip.
Zdravstveno osebje je zarodek odstranilo dan po tem, ko mu je prenehalo biti srce, teden dni kasneje pa je Savita umrla zaradi sepse. Njen mož Praveen je prepričan, da se to ne bi zgodilo, če ne bi bilo nepotrebnega zavlačevanja in bi zdravniki prekinili nosečnost.
Zdravstvene oblasti, ki vodijo irsko javno zdravstvo, so sprožile preiskavo, primer sta pod drobnogled vzeli tudi bolnišnica in Agencija za kakovost v zdravstvu (HIQA). Praveen je dejal, da pri preiskavi HIQA ne bo sodeloval, saj ne verjame, da bo nepristranska. "Moja stranka je jasna. Želi javno preiskavo. Resnici želi priti do dna in ne verjame, da se bo to zgodilo," je dejal njegov odvetnik Gerard O'Donnell. S klientom razmišljata, da bo njun naslednji korak poziv evropskemu sodišču za človekove pravice.
Savitina smrt je namreč odprla več desetletij staro razpravo o pravici žensk do splava. Na Irskem, strogo katoliški državi, je splav prepovedan, razen če je ogroženo materino življenje, ne pa tudi zdravje. Vlada pa ima težave z ureditvijo zakonodaje, za katero je evropsko sodišče za človekove pravice leta 2010 ugotovilo, da nima mehanizmov, po katerih bi ženska lahko prosila za splav, če je njeno življenje ogroženo.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.