Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je bivšega poveljnika bosanskih Srbov, 74-letnega generala Ratka Mladića spoznalo za krivega v 10 od 11 točkah obtožnice in ga obsodilo na dosmrtno zaporno kazen.
Kriv je genocida v Srebrenici, pregona, iztrebljanja, umorov, deportacij in nečloveškega ravnanja (zločini proti človečnosti) ter umorov, terorja, nezakonitega napade na civiliste ter zajetja mednarodnih opazovalcev in pripadnikov sil ZN Unproforja za talce (vojni zločini) med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995. Po mnenju sodišča ni kriv samo genocida v šestih drugih občinah v BiH leta 1992, saj je ugotovilo, da tam storjeni zločini niso pomenili genocida, temveč vojne zločine in zločine proti človečnosti.
Sodnemu senatu je predsedoval sodnik Alphons Orie, člana pa sta bila Christoph Flügge in Bakone Justice Moloto. Orie je ob izreku sodbe poudaril, da so se za najvišjo, dosmrtno kazen, ki jo je zahtevalo tožilstvo, odločili zaradi teže zločinov, saj gre za najbolj gnusne zločine – od genocida do iztrebljanja kot zločina proti človečnosti.
Večkrat je izpostavil, da brez Mladića, ki je bil načelnik generalštaba vojske bosanskih Srbov od 12. maja 1992 do 8. novembra 1996, očitani zločini "ne bi bili izvršeni, kot so bili".
Mladića so odstranili iz dvorane, ker se je razburil in preklinjal
Obravnava se je začela ob 10. uri z branjem obtožnice, kljub domnevnemu slabemu zdravstvenemu stanju pa je prišel tudi Mladić. Kameram je namenil nasmeh in pokazal dvignjen palec. Branje razsodbe, ki je potekalo v angleščini, je poslušal s slušalkami.
Po približno 45 minutah je obramba v njegovem imenu prosila za premor, češ da mora na stranišče. Čeprav je Orie napovedal nadaljevanje obravnave čez nekaj minut, je bila ta prekinjena več kot pol ure. Mladić naj bi se slabo počutil, zato so mu izmerili krvni tlak, ki pa je bil normalen, zato je sodnik hotel nadaljevati. Pojasnil je, da je glede na zdravniško poročilo o stanju Mladića to mogoče. Ta se je nato razburil, češ da ni kriv, preklinjal in kričal, da gre za laži. Sodnik ga je večkrat opozoril, naj preneha in se usede, naposled pa ga je dal odstraniti iz sodne dvorane, da je lahko nadaljeval z branjem.
Mladića so po besedah sodnika namestili v poseben prostor, kjer je lahko spremljal branje razsodbe, ob sebi pa je imel tudi zdravnika in medicinsko sestro.
Fikret Alić pred sodiščem čakal na razsodbo
Že zjutraj je Mladićev sin Darko novinarjem pred sodiščem v Haagu povedal, da je njegova družina pripravljena na vse, karkoli bo že sodišče odločilo. Hkrati pa je sodišče obtožil, da ni objektivno, zaradi česar "so zaskrbljeni".
Pred sodiščem so se zbrali tudi številni ljudje, ki so v napetem pričakovanju spremljali, kakšna bo razsodba. Med njimi je bil tudi Fikret Alić, ki je preživel srbsko koncentracijsko taborišče pri Prijedoru. V rokah je držal transparent s svojo takratno sliko, na kateri je kot okostnjak, in ki je postala simbol takratnega trpljenja.
Kaj vse je ugotovilo sodišče?
Sodišče je potrdilo, da je bil v Srebrenici storjen genocid, ko je od julija do oktobra 1995 vojska bosanskih Srbov sistematično pobila več kot 8000 bošnjaških moških in dečkov. Mladić je kot poveljnik vojske, kot nadrejeni, načrtoval, sprožal, ukazal in pomagal pri teh zločinih. "Brez njega zločini ne bi bili izvršeni, kot so bili," je ponovil Orie.
Glede drugih občin na zahodu BiH je presodilo, da je vojska Republike srbske izvajala umore, ki pomenijo zločine proti človečnosti in vojne zločine, ne pa genocid. Pred napadi na nesrbske vasi, med njimi in po njih so mnoge civiliste ubili. Kot primer iztrebljanja je Orie navedel taborišče v Keratermu, ko so leta 1992 v eni noči z avtomatskim orožjem ubili med 190 in 220 ujetnikov. Mnoge žrtve so bile nezakonito v ujetništvu in so jih mučili ter pretepali. Mnoge ujetnike so silili v ponižujoče spolne odnose, številne ženske, med njimi celo 12-letne deklice, so posiljevali, je izpostavil Orie.
Sodišče je Mladića spoznalo tudi krivega za obleganje Sarajeva, ki je bilo najdaljše obleganje kakega mesta v sodobni zgodovini, ko so srbske granate in ostrostrelci od 5. aprila 1992 do 29. februarja 1996 ubili skoraj 12.000 ljudi. Sodniki so ugotovili, da so bili prebivalci Sarajeva sistematično in nediskriminatorno tarče napadov in terorja vojske bosanskih Srbov. Mladić je kot poveljnik vojske pomembno prispeval k obleganju, tudi s poveljevanjem več operacijam, ukazom o prekinitvi humanitarne pomoči prebivalcem septembra 1995, pridobivanjem pomoči od JLA med obleganjem, sodelovanjem pri političnih odločitvah, zavajanjem mednarodne skupnosti z napačnimi informacijami. Osebno je tudi vodil obstreljevanje Sarajeva 28. maja 1992.
Sodišče je presodilo tudi, da je pomembno prispeval in da je bil tesno vpleten v zajetje več kot 377 opazovalcev ZN in modrih čelad kot talcev od maja do junija 1995. Z njihovim zajetjem je hotela vojska bosanskih Srbov preprečiti nadaljnje letalske napade Nata na njihove vojaške cilje.
Sodišče je presodilo, da so bili zločini storjeni v okviru štirih skupnih zločinskih načrtov. Cilj prvega je bil pregnati bošnjaško in hrvaško prebivalstvo z določenih območij BiH, drugega teroriziranje civilnega prebivalstva v Sarajevu, tretjega genocid v Srebrenici ter četrtega zajetja talcev. Kot udeležence v vseh teh zločinskih načrtih so navedli politične in vojaške voditelje bosanskih Srbov, ne pa tudi visokih predstavnikov Srbije, ki so bili navedeni v obtožnici (med drugim Slobodan Milošević), izpostavlja hrvaška tiskovna agencija Hina. V vsakem od teh načrtov in pri izvedbi zločinov je bila vloga Mladića odločilna, je še presodilo sodišče.
Tožilstvo je z razsodbo zadovoljno, Mladićev sin napovedal pritožbo
Glavni haaški tožilec Serge Brammertz je sodbo označil kot prelomnico v zgodovini sodišča in za mednarodno pravo. "Mladić je bil med prvimi, ki ga je obtožilo haaško sodišče in zadnji, ki ga je obsodilo," je dejal novinarjem. Meni, da je sodba upravičila odločitev VS ZN leta 1993 za ustanovitev haaškega sodišča, ki bo sicer konec leta zaprlo vrata. VS ZN ga je ustanovil "za zagotovitev miru preko prava, da bi odgovarjali za zločine najbolj odgovorni voditelji". Odločno je zavrnil še trditve, da gre za sodbo srbskemu narodu. "Mladićeva krivda je samo njegova," je poudaril.
Že pred izrekom sodbe je Brammertz spomnil, da sta bila Mladić in politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić glavna tvorca politike etničnega čiščenja in da sta odgovorna za smrt več tisoč ljudi med vojno v BiH, ki je zahtevala več kot 100.000 življenj.
Mladić, ki je zaradi teže zločinov znan tudi kot "balkanski klavec", je krivdo zanikal, njegova obramba pa je zahtevala oprostilno sodbo. Pred začetkom obravnave so vložili izjavo, v kateri so zapisali, da je Mladić, ki je prestal tri možganske kapi, navkljub nasvetu zdravnikov vztrajal, da bo navzoč na izreku sodbe. Njegov sin Darko pa je že napovedal pritožbo. Prizivni postopek bo potekal na mednarodnem rezidualnem mehanizmu, ki naj bi dokončal delo haaškega sodišča.
Prijeli so ga leta 2011, po 16 letih skrivanja
Mladić, ki vztraja, da je le vodil svoje ljudstvo pri uresničevanju njegove legitimne pravice, se je roki pravice izmikal vse od 25. julija 1995, ko je haaško sodišče še pred koncem vojne v BiH proti njemu vložilo prvo obtožnico. Ta je bila skupna s Karadžićevo, sodišče pa je nato obtožnico oktobra 2003 ločilo in jo večkrat spremenilo, nazadnje decembra 2011.
Prijeli so ga 26. maja 2011 v Lazarevcu v Srbiji po 16 letih skrivanja in po odločnem pritisku mednarodne skupnosti, ki je z izročitvijo Mladića pogojevala nadaljnje približevanje Srbije EU. Haagu so ga izročili 31. maja 2011. Vse od prihoda v pripor naj bi ga mučilo slabo zdravje. Ko je bil še na begu, naj bi doživel najmanj dve možganski kapi, nato pa še v priporu srčno kap.
Med sojenjem, ki je trajalo od 16. maja 2012 do 15. decembra lani, je Mladić pogosto provociral žrtve vojne, ki so se udeležile zaslišanja, zavračal spoštovanje sodnikovih odločitev ter se redno pritoževal zaradi zdravja. Zaradi resnega poslabšanja zdravja je njegova obramba nedavno zahtevala preložitev razsodbe, a ji sodišče ni ugodilo. Zahtevali so tudi začasno izpustitev zaradi zdravljenja v Rusiji oziroma Srbiji.
Karadžića, ki je bil ob Mladiću glavni odgovorni za genocid v Srebrenici in druge vojne zločine med vojno v BiH, je marca lani haaško sodišče obsodilo na 40 let zapora. Za krivega so ga spoznali v 10 od 11 točk obtožnice – tako za genocid v Srebrenici, kot tudi za obleganje Sarajeva in zajetje talcev, ne pa tudi za genocid v nekaj drugih občinah v BiH.
