Sirija bi uporabila kemično orožje le v primeru napada iz tujine

Ofenziva sirske vojske je sledila skoraj teden po tem, ko so uporniki začeli prodirati v prestolnico. Zavzeli so več delov mesta, zaprli mestne vpadnice in v napadu ubili več visokih sirskih politikov in vojaških poveljnikov, med drugim tudi obrambnega ministra in svaka predsednika Bašarja al Asada.

V tokratno ofenzivo v Mezzehu je režimska vojska poslala več kot 1000 vojakov, oboroženih tudi z oklepnimi vozili, tanki in buldožerji. Ofenzivi v kraju Barzeh pa je zapovedoval Asadov brat Maher.

Kljub nekaj uspehom režimske vojske pa tudi uporniki napredujejo. Zavzeli so mejni prehod s Turčijo Bab al Salam, ki je zdaj zaprt.

Arabska liga Asadu ponuja varen izhod

Čeprav ni verjetno, da bi ponudbo sprejel, se je Arabska liga odločila, da Bašarju al Asadu omogoči, da varno zapusti državo, če nemudoma odstopi. Katarski premier Hamad bin Khalifa je še povedal, da so sirske upornike pozvali k oblikovanju prehodne vlade.

Asada sicer počasi zapušča tudi vojska. Vse več dezerterjev išče zatočišče v Turčiji, kamor se je zateklo tudi že približno 40.000 sirskih beguncev. Doslej je tja pobegnilo že tudi 25 generalov, ki so v Turčiji oblikovali Svobodno sirsko vojsko za boj proti režimu.

Svetovna diplomacija pa z redkimi izjemami, med katerimi prednjačita Kitajska in Rusija, nadaljuje boj za izolacijo Sirije. ZDA naj bi po pisanju Wall Street Journala od iraških oblasti zahtevale, da zaprejo zračni prostor med Sirijo in Iranom in tako onemogočijo pošiljke orožja in nafte. Zahod namreč sumi, da Teheran izdatno pomaga Asadovemu režimu, ki ga uporniki rušijo že vse od lanskega marca, v bojih pa je doslej po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice umrlo 19.000 ljudi.

Evropska unija zaostrila sankcije

Zunanji ministri EU so medtem z že 17. krogom sankcij proti Damasku okrepili pritisk na al Asadov režim. Na seznam sankcij, ki vključujejo prepoved potovanja v Unijo in zamrznitev premoženja, so uvrstili še 26 oseb in tri podjetja. Na kazenskem seznamu je bilo že pred tem 129 posameznikov in 49 pravnih oseb, ki sodelujejo z al Asadovim režimom.

Poleg tega so ministri zaostrili embargo na izvoz orožja v Sirijo. Opredelili so namreč jasna pravila, da se bo v pristaniščih, na letališčih in v teritorialnih vodah članic EU preverilo vsako ladjo ali letalo na poti v Sirijo, za katero se bo sumilo, da prevaža orožje.

EU je izvoz orožja v Sirijo prepovedala maja lani, vendar so bila pravila preveč ohlapna, odločitev o preverjanju sumljivih ladij in letal pa je bila v pristojnosti posamezne članice.

EU je v dosedanjih 16 krogih sankcij poleg omenjenega prepovedala izvoz luksuznih premetov iz EU v Sirijo, na primer kaviarja, tartufov, cigar, kakovostnega vina in žganih pijač, nakita ter luksuznih vozil in plovil.

Prav tako je prepovedala trgovino z zlatom, dragimi kovinami in diamanti ter dostop sirskih tovornih letal do letališč v EU, zamrznila sredstva sirske centralne banke, uvedla embargo na orožje ter prepovedala uvoz surove nafte in nove investicije v sirski naftni sektor.

O Siriji so na današnjem neformalnem zasedanju v ciprski Nikoziji razpravljali tudi notranji ministri EU. Osredotočili so se predvsem na soočanje z valom beguncev iz Sirije, od koder je po ocenah ZN zbežalo že okoli 120.000 ljudi, do konca leta pa naj bi jih sledilo še kakih 60.000. Poleg tega je v Siriji vsaj še milijon notranje razseljenih ljudi.

EU zaradi Sirije doslej ni bila pod občutnim pritiskom, a v ciprskem predsedstvu opozarjajo, da se je treba pripraviti na morebitno preusmeritev migracijskih tokov.

Kot je povedala evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström, so se številni ministri zavzeli za vzpostavitev sheme za takojšnjo humanitarno pomoč za sirske begunce ter za opredelitev najbolj ranljivih skupin beguncev, ki bi tudi izpolnjevali kriterije za morebitno preselitev v države EU.

Za prvo silo pa je evropska komisarka za humanitarno pomoč Kristalina Georgieva napovedala dodatnih 20 milijonov evrov pomoči za sirske begunce v Turčiji, Libanonu, Jordaniji in Iraku, s čimer bo skupen znesek pomoči narasel na 63 milijonov evrov

Putin: Sirijo bi morali rešiti s pogajanji in ne s silo

Ruski predsednik Vladimir Putin je sporočil, da morajo sirsko krizo reševati s pogajanji in ne s silo. Opozoril je, da se bo, če bo padel al Asadov režim, državljanska vojna nadaljevala, le da bodo vloge obrnjene. Po pogovorih z italijanskim premierjem Mariom Montijem pa je Putin poudaril, da je podaljšanje misije v Sirij znak, da so kompromisi možni v ZN, ni pa dal nobenega znaka, da bi Rusija popustila pri sankcijah ali mednarodni intervenciji v Siriji.

V boj z vsemi sredstvi

Sirija bo uporabila kemično orožje samo v primeru napada iz tujine, je poudaril tiskovni predstavnik sirskega zunanjega ministrstva Džihad Makdisi. Ob tem je zavrnil tudi poziv Arabske unije k odstopu sirskega predsednika al Asada in zatrdil, da so sirski državljani tisti, ki imajo v rokah usodo vlade.

Kot je še poudaril predstavnik zunanjega ministrstva Džihad Makdisi, Sirija morebitnih zalog kemičnega orožja ne bo nikoli uporabila proti lastnemu ljudstvu. Bodo pa v primeru napada iz tujine generali odločili, kdaj in kako bodo uporabili tovrstno orožje, je dodal.

V zadnjem času se namreč krepijo bojazni, da je pripravljen režim predsednika al Asada za zadušitev upora, ki v državi traja že več kot 16 mesecev, uporabiti tudi kemično orožje, potem ko so se pojavile vesti o premikih tega orožja po državi.

Jordanski kralj Abdulah II. je tako opozoril, da bi lahko v primeru izbruha vsesplošne vojne kemično orožje prišlo v roke skrajnežev, vključno s posameznimi uporniškimi skupinami.

Podobno je tudi Izrael v nedeljo izrazil zaskrbljenost, da bi lahko po morebitnem zlomu al Asadovega režima sirsko kemično orožje prišlo v napačne roke.

Kot je poudaril izraelski obrambni minister Ehud Barak, Izrael ne bo dovolil, da bi sirski arzenal kemičnega orožja prišel v roke radikalnih islamističnih skupin, kot so na primer libanonski šiiti ali gibanje Hezbolah.

ZDA so se na Makdisijev namig, da bi lahko Sirija kemično orožje uporabila v primeru napada iz tujine, odzvale s svarilom, naj Damask niti ne pomisli na uporabo tega orožja. "Niti pomisliti ne bi smeli na uporabo kemičnega orožja," je dejal tiskovni predstavnik Pentagona George Little in dodal, da je že samo nakazovanje možnosti za uporabo tega orožja povsem nesprejemljivo.

Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun je podobno ocenil, da bi bilo povsem nesprejemljivo, če bi kdorkoli v Siriji razmišljal o uporabi orožja za množično uničenje, kakršno je kemično orožje. Mednarodno skupnost je pozval, naj to dimenzijo pozorno spremlja, da se niti slučajno ne bi kaj dejansko zgodilo.