V Bosni in Hercegovini je na prostosti še 12.484 osumljenih vojnih zločincev, je besede glavnega državnega tožilca Marinka Jurčevića povzel sarajevski časnik Oslobođenje. Največ ljudi, ki bi lahko bili vojni zločinci, je evidentiranih v Federaciji BiH, več kot 8.200, v Republiki srbski jih je okoli 2.000, tožilstvo BiH pa je dobilo prijave proti več kot 1.800 državljanom. Podatke so zbrali aprila.
V BiH so lani sprožili okoli 1.200 sodnih procesov proti 7.720 domnevnim vojnim zločincem, do konca lanskega leta pa procesi proti več kot 5400 osebam še niso bili zaključeni.
Jurčević je poudaril, da pravica ni poceni in da bi morale oblasti globlje seči v državno blagajno, če želijo kaznovati odgovorne za zločine, storjene med vojno. Menil je tudi, da oblasti niso naredile dovolj, da bi se procesi sploh začeli, opozoril pa je tudi na pomanjkanje državne strategije na tem področju. Analiza, ki jo je opravilo bosansko tožilstvo, je namreč ugotovila, da se tamkajšnje pravosodje kadrovsko, tehnično in finančno »ni sposobno soočiti z vprašanjem vojnih zločinov«.
V Bosni in Hercegovini se s tem vprašanjem ukvarja 62 tožilcev, vendar pa jih kar petdeset ob tem obravnava tudi kriminal, korupcijo in drugo. Reforma pravosodja, ki sicer že poteka, je zato bila nujna, ugotavlja analiza. Na policijski upravi Federacije BiH naj bi vojne zločine preiskovalo šest ljudi, v resnici jih le eden. Podobna slika se ponavlja po vsej državi. »Razmere so zelo težke tako v policiji, kot na sodiščih in tožilstvih, posebej na ravni entitet,« je poudaril Jurčević, ki zahteva občutno povečanje števila tožilcev ter oblikovanje posebnih enot za preiskovanje vojnih zločinov tako na policiji kot na tožilstvih.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.