10 znanstvenih dosežkov, ki so zaznamovali leto 2014

1. Odkritje jezera na Marsu

Svet je obnemel, ko so znanstveniki s pomočjo Nasinega roverja Curiosity spoznali, da je pred milijardami let okoli 150 kilometrov širok krater na Marsu napolnjevala voda. Gre za nov dokaz, da je bil planet nekoč precej bolj podoben Zemlji in da so bili tam včasih pogoji vsaj za mikrobe. To so ugotovili na podlagi analiz, da je gora Sharp zgrajena iz sedimentov, ki so se usedali na dno jezera.

2. Pristanek na kometu

Novembra je zgodovino spisala Evropska vesoljska agencija. Laboratorij Philae je namreč uspešno pristal na kometu. Na kometu 67P je opravil vse meritve, ki so jih od njega pričakovali. Prav tako je na Zemljo uspešno poslal obsežen paket podatkov, preden je prešel v stanje dremeža. "Prvo vrtanje v komet je dejstvo! Podatke imate. No, zdaj bom pa malo zadremal," je Philae med drugim "sporočil" na Twitterju.

3. Odkritje ostankov največjega dinozavra

Maja so znanstveniki v Argentini odkrili ostanke domnevno največjega dinozavra, ki je kadarkoli hodil po Zemlji. Sodeč po njegovih stegenskih kosteh je meril 40 metrov v dolžino in 20 metrov v višino. Tehtal naj bi 77 ton, torej približno toliko kot 14 afriških slonov skupaj. Bil naj bi za sedem ton težji od argentinozavra, ki je doslej veljal za največjega dinozavra. Znanstveniki domnevajo, da je pripadal posebni vrsti titanozavra, ki so bili rastlinojedci in so živeli v pozni kredi. Ta vrsta naj bi živela v gozdovih Patagonije pred približno 95 ali 100 milijoni let.

4. Mlada kri pomlajuje in obnavlja mišice in možgane

Znanstveniki Univerze Stanford so s poskusi na miših ugotovili, da kri mladih primerkov zelo blagodejno deluje na starejše primerke. Tri mesece starim mišim so vzeli kri in iz nje pridobili le tekoči del, oziroma plazmo. Vbrizgali so jo leto in pol starejšim primerkom na koncu življenjske poti. Spremembe na možganih so bile precejšnje. Ti so postali bolj aktivni, pokazale so se molekularne, nevroanatomske in nevrofiziološke spremembe. Sklenili so, da bodo pričeli s testi na ljudeh. Najprej bodo na podoben način skušali zdraviti paciente z Alzheimerjevo boleznijo.

5. Sodelovanje robotov

Tehnologija napreduje s svetlobno hitrostjo. V izteklem letu so strokovnjaki za robotiko razvili novo programsko opremo in interaktivne robote, ki so sposobni sodelovati brez posredovanja ljudi. Test je izgledal nekako tako, da so v prostor postavili več sto manjših robotov, ki so se morali samodejno organizirati in s pravilno postavitvijo tvoriti različne geometrijske like.

6. Manipulacija z možgani

Z uporabo optogenetike - kombinacije optičnih in genetskih metod z namenom časovno in prostorsko natančnega krmiljenja živih celic - so znanstveniki v letu 2014 prvič dokazali, da je mogoče vplivati na spomin miši. S pomočjo svetlobnih žarkov so uspeli zbrisati določene spomine, med drugim pa naj bi celo vplivali na emocije živali. Slabe so spreminjali v dobre in obratno.

7. Rojstvo otroka, ki se je razvijal v presajeni maternici

Na področju zdravstvenih dosežkov je gromozanski podvig uspel švedskim zdravnikom. Rodil se je namreč prvi otrok, ki se je razvijal v presajeni maternici. Kot smo poročali, je maternico pacientki donirala njena mati, kar pomeni, da gre tudi za prvega otroka, ki se je razvijal v isti maternici kot njegova mati. To pomeni novo upanje za ženske, ki so se zaradi redke genetske napake rodile brez maternice. Strokovnjaki so še dodali, da bodo v prihodnje ženske s presajenimi maternicami vsekakor rojevale s carskim rezom, organ pa bo v telesu ostal le, dokler ne bo opravil svoje vloge. Ko ženska ne bo želela več otrok, bodo presajeno maternico odstranili, da bo pacientka lahko prenehala z jemanjem zdravil, ki so potrebna za to, da telo organa ne zavrne. Strokovnjaki ob tem še ocenjujejo, da bi to lahko bila to tudi rešitev za ženske, ki so brez maternice ostale zaradi raka ali kakšne druge bolezni ali poškodbe.

8. Izstrelitev in pristanek kapsule Orion

Svet nikakor ne bo pozabil še enega letošnjega uspeha vesoljske znanosti. Izstrelitev in tudi uspešen pristanek vesoljske kapsule Orion, s katero bi lahko po letu 2030 odpotovali na Mars, je bila uspešna.

5. decembra je kapsula brez posadke iz izstrelišča v Cape Canaveralu na Floridi poletela ob 12.05 po srednjeevropskem času. Nato je dvakrat obkrožila Zemljo, pri čemer se je povzpela do višine skoraj 6000 kilometrov. Sledil je hiter spust proti Zemlji - v njeno atmosfero naj bi vstopila s hitrostjo blizu 30.000 kilometrov na uro, kar je podobno kot hitrost, ki bi jo dosegla ob vračanju z Lune. Na koncu je s pomočjo treh padal pristala v vodah Tihega oceana.

"To je vaše novo vesoljsko plovilo, Amerika," je ob pristanku dejal komentator ameriške vesoljske agencije Nasa Rob Navias. Po njegovih besedah je bil test popoln in predstavlja pomemben mejnik za ameriški vesoljski program.

Orion naj bi sicer nadomestil vesoljska plovila Apollo, ki so se "upokojila" leta 2011 - odtlej ljudi v vesolje ni poneslo nobeno ameriško plovilo. Astronavte in kozmonavte je tako na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) odtlej prevažal ruski sojuz.

9. Odkritje morebitne Zemljine dvojnice

Znanstveniki so v iztekajočem letu odkrili planet, ki je skoraj na las podoben Zemlji. Planetu so nadeli ime Kepler-186f, saj so ga odkrili s Keplerjevim teleskopom ameriške vesoljske agencije Nasa. Planet je približno za deset odstotkov večji od Zemlje, oddaljen je približno 500 svetlobnih let, okrog svoje zvezde pa kroži na ravno pravi razdalji, da bi morebiti na njem lahko našli tekočo vodo. Ta je sicer ključna sestavina za obstoj življenja, kot ga poznamo na Zemlji.

10. Ustvarili celice, ki proizvajajo inzulin

Izjemno pomemben dosežek je v letu 2014 uspel tudi raziskovalni ekipi s Harvarda. Ta je uspela iz embrionalnih matičnih celic ustvariti beta celice, ki proizvajajo inzulin. Gre za izjemno spodbudno novico za bolnike z diabetesom tipa 1.