Po delnem Sončevem mrku 1. avgusta smo lahko tudi v Sloveniji opazovali še delni Lunin mrk. Zanimiv astronomski pojav se je začel ob 20.23, ko je Luna vstopila v Zemljino polsenco.

Igor Žiberna z oddelka za geografijo mariborske filozofske fakultete je povedal, da bo ob vrhuncu mrka Zemljina senca zakrila kar 81,3 odstotka Luninega premera. Mrk bo v vseh fazah viden v Evropi, Afriki in v zahodni polovici Azije.

Kaj je Lunin mrk?

(Foto: Matej Nučič)

Lunin mrk je astronomski pojav, pri katerem se Zemlja nahaja točno med Soncem in Luno oziroma Luna zaide v Zemljino senco. Lunina faza, pri kateri se to zgodi, je polna Luna ali ščip. Ker Zemljina in Lunina orbita nista identični, pač pa ležita pod kotom okoli pet stopinj, se običajno zgodi, da kljub ščipu Luna ni v Zemljini senci. Za nastop mrka je torej potreben še dodaten pogoj: Luna se mora ob ščipu nahajati v ravnini Zemljine orbite.

"Med opazovanjem delnega Luninega mrka bomo lahko videli okroglo obliko Zemljine sence, ki je že Aristotelu služila kot dokaz za okroglo obliko Zemlje. V času delnega Luninega mrka pa bo našo pozornost najbrž pritegnila značilna opečnata ali bakrenorjava do rdečkasta barva Lune. Do tega pojava pride zaradi vpoja modre svetlobe v nižjih plasteh atmosfere, medtem ko rdečo barvo prepušča," je pojasnil Žiberna.

Luna se tako znajde v barvno prefiltrirani senci, zaradi česar se obarva z različnimi odtenki rdeče barve. Na barvne odtenke pa vpliva tudi motnost Zemljine atmosfere. Bolj ko je atmosfera motna, temnejši so odtenki Lune v fazi mrka in obratno. Motnost atmosfere lahko višajo različni naravni pojavi, kot so izbruhi vulkanov, seveda pa tudi človek z onesnaževanjem. Svetlost Lune v času popolnega mrka ocenjujemo po Danjonovi lestvici, ki ima pet stopenj.

(Foto: Matic Smrekar)

Žiberna je opozoril na še eno zanimivost. Na prehodu iz Zemljine sence v polsenco se lahko Luna deloma obarva celo modrikasto do sivo. Vzrok za ta pojav lahko zopet iščemo v Zemljini atmosferi, in to v njeni srednji plasti — stratosferi. Ozon v tej plasti namreč intenzivneje vpija rdečo, prepušča pa modro barvo.

Scenografija avgustovskega delnega Luninega mrka bo po napovedih Žiberne posebej zanimiva. "Na južnem delu neba bo kraljeval Jupiter, le slabi dve stopinji zahodno od Lune pa se bo nahajal planet Neptun. Ker so poletni večeri za tovrstna opazovanja zelo prijetni, vsekakor ne kaže zamuditi tega zanimivega pojava."