'Delodajalci s pozivi k socialni kapici skrivajo svojo razvojno lenobo'

Pritiski delodajalcev po uvedbi socialne kapice so v zadnjih letih ogromni, v zadnjem času pa mejijo na absurd, je poudaril izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Goran Lukič.

Ob tem se je obregnil tudi ob ekonomista Jožeta P. Damijana in njegovo izjavo, da se sindikati borijo, da se podjetja tehnološko ne bi preobrazila, da bi še naprej ohranjala proizvodnjo z nizko dodano vrednostjo in nizkimi plačami ter da bi bila v globalni tekmi obsojena na propad. Takšne trditve so žaljive, zastarele in sprevržene, je ocenil Lukič.

V tej luči je spomnil, da je bilo delodajalcem med letoma 2003 in 2008 za usposabljanje in izobraževanje na voljo 30 milijonov evrov, a so porabili le tretjino teh sredstev, saj da ne vedo, kaj početi s tem denarjem. "In potem mi zaviramo razvoj podjetij," je bil zgrožen.

'Vodstva v večini podjetij niso inovativna'

Poleg tega je po Lukičevih besedah Statistični urad RS leta 2013 med proizvodnimi podjetji našel samo sedem odstotkov takšnih, ki načrtno in stalno razvijajo nove izdelke. "To pomeni, da vodstva v večini podjetij niso inovativna, ker nimajo niti znanja niti domišljije, niti ustvarjalnosti, da bi iskala nove ideje in jih uresničevala po naporni poti raziskav in razvoja," je bil oster.

Kako pa uspeva Danska?

Argument, da se s socialno kapico pridobiva tehnično inteligenco, naj bi medtem dokazoval "izjemno zastarelost slovenskega modela menedžmenta razvoja in inovacij". Dokaz za to naj bi bila Danska, ki je tudi brez socialne kapice konkurenčna po vseh mednarodnih lestvicah. To ji uspeva na račun vlaganja v inkluziven sistem inovacij od spodaj, ki v proces inovacij vključuje vse zaposlene, je pojasnil sindikalist.

"Argument, da smo nasprotniki socialne kapice proti dvigu nizkih plač, je nič drugega kot sprevržen. Delodajalci bi namreč v bistvu dvignili plače zelo omejenemu sloju 'tehnično menedžerske inteligence' na račun neposrednega posega v sredstva za delovanje socialne države," je še izpostavil.

'S socialno kapico prikrivajo lastno nesposobnost in lenobo'

Slovenski delodajalci, tako Lukič, želijo s socialno kapico prikriti lastno razvojno nesposobnost in lenobo. Obljube, da bodo na račun nižjih obremenitev ustvarili gospodarsko rast in bomo vsi živeli bolje, so hinavščina, je zatrdil.

Semolič: od "socialno menedžerske kapice" bi imeli koristi najbogatejši

Razbremenjevanje delodajalcev doslej ni prineslo ničesar, se je strinjal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.

Kot je spomnil, se je delodajalcem s ciljem privabljanja tujih investitorjev, povečanja konkurenčnosti in zaposlovanja v preteklosti znižalo socialne prispevke s 15,5 odstotka na 8,85 odstotka. Poleg tega se je davek od dohodka pravnih oseb znižal s 25 na 17 odstotkov, kar je ena najnižjih ravni v EU, je pristavil.

Tudi uvedba "socialno menedžerske kapice" naj ne bi prinesla ničesar, temveč še dodatno zajedla v socialno državo, v pravice delavcev, upokojencev in brezposelnih.

Semolič ne verjame, da bi na račun socialne kapice pridobili tudi visoko izobražen mlad kader v razvoju, saj da je med njimi zelo malo takih, ki prejemajo 3000 evrov bruto oz. slabih 2000 evrov neto mesečno, 100 evrov višja neto plača pa da jih ne bi prepričala, da ostanejo doma.

Bi imeli pa od "socialno menedžerske kapice" koristi najbogatejši, tisti, ki prejemajo 10.000, 15.000 evrov plače, menedžerji, bankirji ipd., je zatrdil. Ti so tudi najglasnejši borci za uvedbo tega ukrepa, je dodal.

Ob tem se je vprašal, kako to, da so za "te gospode" vedno problematične samo delavske plače, ne pa tudi denimo 129.000 evrov visoka odpravnina menedžerja, ki je v Družbi za upravljanje terjatev bank delal vsega sedem mesecev.

Če želijo menedžerji res pomagati kadrom v razvoju do višje plače, naj se odpovedo dobičkom, je pozval.

Odprtih še veliko vprašanj

Izvršna sekretarka pri ZSSS Andreja Poje je posvarila, da je, ko gre za razpravo o socialni kapici, veliko odprtih vprašanj - od tega, kateri prispevki bi bili omejeni navzgor, do tega, ali bi bili omejeni samo za delodajalce, samo za delavce ali za oboje.

V ZSSS so glede na vse povedano danes delodajalce pozvali, naj raje začnejo vlagati v vse zaposlene, določijo minimalno plačo kot plačno dno in po vzoru Danske preidejo v vključujoč sistem razvoja in inovacij.

Za ta ukrep se delodajalci borijo že vrsto let, a kaj to sploh je?

Socialna kapica je omejitev socialnih prispevkov – prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer poškodbe pri delu in za primer brezposelnosti ter za starševsko varstvo – navzgor.

Do uvedbe socialne kapice, tako ekonomist Damijan, prihaja zato, ker v primeru navzgor neomejenih socialnih prispevkov prihaja do omejenih socialnih upravičenj in stopnjevanja bruto plač.

Omejena socialna upravičenja se nanašajo na pokojnine, nižje od zneska, ki ga posameznik vplača v pokojninsko blagajno, saj je solidarnostno pomagal ostalim, ki so v preteklosti plačevali manj, stopnjevanje bruto plač pa na večjo obremenjenost plač zaposlenih z višjo izobrazbo oz. višjimi kvalifikacijami. Podjetja, ki zaposlujejo večji delež višje izobraženih, imajo zaradi tega sorazmerno višje bruto stroške plač.