Zobec Hrastarjeva: Nisem vložila obtožnice proti Janši

Zobec Hrastarjeva, sicer vodja preiskave zadeve Patria, je v izjavi še zapisala, da še posebej odločno zanika Janševo "neresnično trditev", da je poskrbela, da je obtožnico preizkusil režimski novinar Borut Mekina.

Predsednica Okrajnega sodišča v Ljubljani Vesna Pavlič Pivk je medtem glede števila obtožnih predlogov in konkretnih imen ter časa sodnih procesov med drugim pojasnila, da "po določilih 10. člena sodnega reda sodišče v kazenskih zadevah daje obvestila o vloženem obtožnem aktu šele, potem ko je opravljen preizkus procesnega akta in je o tem obveščen obdolženec".

Preizkusa obtožnega predloga v tej zadevi sodišče še ni opravilo, zato o zadevi sodišče ne more posredovati drugih podatkov, prav tako ne more komentirati pisanj tiskanih medijev, je še zapisala Vesna Pavlič Pivk.

Mladina: Vztrajamo pri svojih navedbah

"Glede na to, da bi današnji odziv državne tožilke Branke Zobec Hrastar na navedbe opozicijskega voditelja Janeza Janše, kakor je bil objavljen v servisu STA, lahko kdo razumel tako, kot da bi proti Janezu Janši ne bil sprožen postopek, poudarjamo, da vztrajamo pri svojih navedbah, objavljenih v zadnji številki Mladine," je v odzivu na pojasnila Zobec Hrastarjeve zapisal odgovorni urednik Mladine Grega Repovž.

"Tudi državna tožilka ni niti z eno besedo trdila nasprotnega, temveč se je njen poudarek, da ne gre za obtožnico, ampak obtožni predlog, nanašal na pisanje Janeza Janše," piše Repovž. Mladina je po njegovih navedbah vseskozi pisala o vloženem obtožnem predlogu in ne obtožnici proti Janezu Janši.

"Janez Janša sam je v odzivu na spletni strani SDS pisal o obtožnici, zaradi česar gre besede tožilke Zobec Hrastarjeve razumeti kot odziv na navedbe prvaka opozicije, ne pa zanikanje našega pisanja," še meni urednik Mladine.

Kakšna je razlika med obtožnico in obtožnim predlogom?

Tožilstvo torej ni vložilo obtožnice, pač pa obtožni predlog. Kot je pojasnil odvetnik Aleksander Čeferin, je razlika med obema pojmoma v tem, da obtožnice oziroma obtožbe vlaga državno tožilstvo za kazniva dejanja, za katera je zagrožena kazen zapora več kot tri leta. Pri kaznivih dejanjih, kjer je zagrožena kazen tri leta ali manj, državno tožilstvo vloži obtožni predlog.

Po navedbah Čeferina ima obdolženec zoper obtožnico možnost vložiti ugovor, zoper obtožni predlog pa ne. "Če je vložen obtožni predlog, potem je zadeva že pred sodiščem, obravnava pa bi bila lahko približno v enem letu," poudarja. Sodnik pred glavno obravnavo preveri samo, če ima obtožni predlog formalne pomanjkljivosti, z dejanskim stanjem pa se po zakonu ne more ukvarjati do začetka glavne obravnave.

Po petkovem pisanju časnika Mladina je vrhovno državno tožilstvo zoper Jožeta Zagožna, Janeza Janšo, Walterja Wolfa, Ivana Črnkoviča in Antona Krkoviča vložilo obtožni predlog. Janši tožilstvo po pisanju časnika očita poskus sprejemanja daril za nezakonito posredovanje, Zagožnu in Krkoviču sprejemanje daril za nezakonito posredovanje, Črnkoviču "dajanje daril za nezakonito posredovanje", Wolfa pa "dajanja pomoči". Janša, Krkovič in Črnkovič so očitana kazniva dejanja že zavrnili.

Odvetnik Čeferin pa je glede tega pojasnil, da sicer ne ve, kako je tožilstvo kvalificiralo obtožbo. "A če gre za kaznivo dejanje jemanja podkupnine za dejanje, ki ga oseba lahko stori, ali ga je celo dolžna storiti, je bila po prejšnjem kazenskem zakoniku zagrožena zaporna kazen do treh let zapora, sedaj pa je do pet let zapora". Ker naj bi bilo dejanje storjeno pred uveljavitvijo zadnjega kazenskega zakonika, velja stari zakon. Če so bili obtožni predlogi vloženi zaradi omenjenih kaznivih dejanj, je pristojnost okrajnega sodišča po navedbah Čeferina pravilna.