'Zniževanja plač se dogajajo na protizakonit način'

Najprej je odjeknila novica, da so zaposleni na ljubljanski Filozofski fakulteti (FF) prejeli manjše plače (tako osnovne kot tiste, ki jih dobijo na podlagi dopolnilnih pogodb), nato pa je pravo vznemirjenje povzročil zapisnik sestanka delovne skupine tajnikov za kadrovske zadeve Univerze v Ljubljani (UL). Omenjeni zapisnik so kot odgovor dobili predstavniki zaposlenih, ko so od kadrovske službe zahtevali pojasnila, zakaj so prejeli manjša izplačila.

Ko smo od UL zahtevali odgovore, za kakšen dokument sploh gre, so nam odgovorili, da je dokument interne narave in je zapis sestanka odgovornih oseb v okviru notranjih delovnih procesov in ne predstavlja niti stališč niti navodil ali kakršnih koli dokončnih ugotovitev. Glavna tajnica UL Andreja Kert je za 24ur.com dejala, da zapis predstavlja identifikacijo odprtih vprašanj in težav, ki so ali bodo nastale v zaostrenih pogojih delovanja. "Pomeni torej identifikacijo odprtih vprašanj, s katerimi se moramo v nadaljevanju strokovno in pretehtano ukvarjati in jih po potrebi obravnavati tudi na ustreznih organih. Zato je preuranjeno kakršno koli analiziranje oziroma pojasnjevanje v zapisu zapisanih odprtih vprašanj. Ob koncu bi rada še enkrat poudarila, da gre za interno gradivo, ki ni bilo obravnavano na nobenem organu odločanja na UL," je razložila Kertova.

Kako je torej možno, da na podlagi tega dokumenta zaposlenim na Filozofski fakulteti zmanjšujejo izplačila?

Dekan vztraja, da je vse po zakonu

Dekan FF Andrej Černe nam je na znižavanje plač zaposlenim odgovoril sledeče: "V zvezi z vašimi vprašanji o pogodbah za dopolnilno delo vam sporočamo, da so pogodbe za dopolnilno delo, ki smo jih posredovali zaposlenim, pripravljene v skladu z 9. odstavkom 63. člena Zakona o visokem šolstvu in internimi navodili Univerze v Ljubljani. Podpisnik pogodb za pedagoške delavce je rektor, pogodbe za dopolnilno delo pa so bile pripravljene na tipiziranih vzorcih pogodb Univerze v Ljubljani."

Sindikalist: Dekan ravna samovoljno

Ker več ni jasno, zakaj so zaposlenim iz kadrovske službe FF kot pravno referenco za zniževanje plač posredovali zapisnik nekega sestanka, za katerega na UL zatrjujejo, da ne predstavlja niti stališč niti navodil ali kakršnih koli dokončnih ugotovitev, smo za pojasnila prosili tudi predsednika Visokošolskega sindikata Slovenije Marka Marinčiča. Ta je za 24ur.com dejal, da je povsem jasno, da dekan FF "znova ravna samovoljno, netransparentno in v nasprotju s sklepi senata FF, predvsem pa nezakonito. Dvomim, da ima pri tem podporo rektorja." Opozarja pa tudi, da je "odgovor dekana nepopoln, saj zadeva samo dopolnilno delo. Zamolčal je, da je samovoljno določil tudi višino osnovnih plač, in to na podlagi kriterijev, ki niso znani".

Sam meni, da se vodstva univerz in zaposleni premalo odločno borijo za interese javnega visokošolskega izobraževanja. "Univerza svoje avtonomije ne jemlje dovolj resno. Dokaz za to je, da univerzi v Ljubljani in Mariboru sprejemata Boruta Rončevića in Dušana Lesjaka kot člana upravnih odborov. Rončevića, ki kot direktor direktorata neprestano nastopa na političnih shodih in si odkrito prizadeva za interese samostojnih fakultet, je upravni odbor UL celo soglasno izvolil za podpredsednika. To kaže na incestno prepletenost univerze s politiko," je bil za 24ur.com kritičen Marinčič.

Opozoril je tudi, da se zniževanja plač na fakultetah že dogajajo, in sicer po njegovih besedah na protizakonit način. Tu je izpostavil vodstvo ljubljanske Filozofske fakultete, ki po njegovem mnenju deluje izrazito netransparentno in celo v nasprotju s sklepi senata. "Na površje prihajajo interesi posameznikov in skupin, ki s poslanstvom univerze nimajo nobene zveze," opozarja naš sogovornik, ki dodaja, da so nad krčenjem programov z manjšim številom študentov najbolj navdušene tiste discipline, ki menijo, da se bodo lahko preživljale s šolninami.

Ko smo vprašali, kako se bo sindikat odzval na nove razmere na terenu, je Marinčič dejal, da bodo v sindikatu uporabili ustrezna pravna sredstva, in sicer v smislu individualnih in kolektivnih delovnih sporov. "Zahtevali bomo vsa zapadla plačila. Zaposleni za položaj nismo odgovorni; naša naloga je izvajanje javne službe v korist prebivalcem. Če zahtevamo, kar nam pripada, s tem visoko šolstvo branimo pred privatizacijo," je bil še odločen predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije, ki dodaja, da zaposleni na Univerzi v Mariboru že za tri mesece lanskega leta niso dobili 20 odstotkov plačila, ki jim pripada po zakonu in po pogodbah.

Kaj še piše v zapisniku sestanka?

Skrb vzbujajoč je tudi zapis, ki je naveden pod četrto točko omenjenega zapisnika: "Zaradi finančne situacije in drugih objektivnih razlogov (kot je npr. manjše število vpisanih študentov …) prihaja na nekaterih članicah do odpuščanja delavcev." Ali se množična odpuščanja na fakultetah že dogajajo? Ali jih lahko pričakujemo? V zapisniku piše tudi, na katere zakone se morajo pristojne službe sklicevati, če bodo odpuščale več zaposlenih hkrati.

Sicer pa je zanimivo, da je v zapisniku le pri eni točki z rdečo barvo zapisano opozorilo, da se je "o tem vprašanju potrebno še pogovoriti in doseči skupni dogovor". Gre za vprašanje delovanja asistentov, ki "ne smejo predavati oziroma opravljati nalog, ki sodijo med naloge učiteljskih delovnih mest, in sicer ne glede na habilitacijski naziv, ki ga ima, ker delovno mesto oziroma pogodba o zaposlitvi tega ne dopušča". Ali to pomeni, da lahko druge točke dojemamo kot nekaj, kar je že usklajeno in dogovorjeno? Iz odgovora glavne tajnice UL Kertove je sicer sklepati, da ni tako, v praksi pa se očitno zapleta.