Slovenija
Oglas

Znanost je potrdila protistresno učinkovitost izvorne joge

Ljubljana, 29. 09. 2017 10.10 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Če želimo zmanjšati stres v našem življenju, bomo v izvorni jogi našli več učinkovitih orodij. Če pa tehnike pravilno uskladimo, se bomo z njihovo sinergijo približali učinkovitosti sistema Joga v vsakdanjem življenju.

Gre za bogat splet tehnik sproščanja, telesnih položajev (namenjenih aktivaciji energije, raztezanju in jačanju), dihalnih tehnik, meditacije samoanalize, razstrupljevalnih tehnik Hatha joge, ter še marsičesa, ... seveda tudi priporočil glede življenskega stila. V celovitem znanju takšnega sistema lahko vsak izbere to, kar mu najbolj odgovarja. Običajno nas prvi uspehi spodbudijo k nadaljnemu raziskovanju in prvi korak pri napredku je prav gotovo zmanjšan stres.

Prof. Dr. Vojka Bole Hribovšek,  o jogi kot pomoči pri zmanjševanju stresa:

»Zame je joga najboljši način premagovanja stresa. Pomagala mi je v težkih in stresnih življenjskih okoliščinah, kot so operacija in smrt v družini. Zdaj živim veliko bolj umirjeno in sproščeno, v miru sama s seboj in s svetom.«  Prof. Hribovšek je inštruktorica Joge v vsakdanjem življenju. V joga centru na Selanovi 16 v Ljubljani vodi vadbo joge za hrbtenico, v knjižnici Otona Župančiča pa ima enkrat mesečno brezplačna predavanja.

Joga - 4
Joga - 4 FOTO: Joga

Prvi korak je zavestno sproščanje v mirovanju

Pri soočenju s stresom se najprej naučimo sprostiti. To se najlažje naučimo ob ustavitvi fizičnega gibanja, v mirovanju. Telo moramo najprej ozavestiti, vendar to ni možno naenkrat, v celoti. Postopoma, vsak del telesa posebej. Nobenega dela telesa ni možno sprostiti, če ga predhodno ne ozavestimo. Tehnika, ki je namenjena izključno ozaveščanju in sproščanju se sicer imenuje Joga Nidra in traja od 20 do 50 minut. Vendar se uvodno sproščanje pri vadbi Joge v vsakdanjem življenju začne s 5 – 10 minutnim sproščanjem, ki se potem nadaljuje in nadgrajuje z dinamičnim sproščanjem in postopoma preide v vadbo asan – telesnih položajev.

Sproščeno gibanje je usklajeno z dihanjem

Gibanje je načeloma vedno povezano z neko mero naprezanja, vendar človek običajno napreza mnogo več mišic, kot je potrebno. Ko ozavestimo katere mišice naprezamo izključno zaradi navade in tako po nepotrebnem izgubljamo energijo, se lahko naučimo in privadimo drugačnega gibanja. Ko gibanje uskladimo še z dihanjem in zavestnim opazovanjem, se trošenje energije preobrazi v jogo. Od preprostih vaj postopoma prehajamo na bolj in bolj zahtevne in to so logični koraki pri učenju sproščene aktivnosti v vsakdanjem življenju. Namesto da bi se pred neprijetnim umikali, se z jogo v veliki meri naučimo opazovanja, sprejemanja, obvladovanja, razumevanja in, če se le da, primernega ukrepanja.

Joga - 2
Joga - 2 FOTO: Joga

Dr. Dejan Dinevski, predavatelj predmeta Joga v športu na Univerzi v Mariboru: “Mnoge moderne metode, kot je avtogeni trening, pa tudi nekatere psihoterapevtske metode  izvirajo iz joge. Joga pozna več načinov soočenja s stresom, prvi je, da se sploh naučimo zavestno globoko sprostiti. Nato se je treba naučiti, kako sprostitev udejanjiti v aktivnem življenju in delovati v stanju mirnosti kljub naporom. To je posebnost, ki jo uči joga skozi vztrajanje v položajih.”

Kakšne so posledice poglobitve in upočasnitve dihanja

Določene principe dihanja se učimo že skozi asane, prave dihalne tehnike pa imenujemo pranajame. Teh je mnogo in še pomembneje kot pri asanah je, da začnemo z enostavnimi. Končni namen pranajame je popolno obvladovanje energije v telesu, vendar je za običajnega človeka že dober dosežek, da se nauči pravilnega trostopenjskega dihanja. Pri upočasnenem in poglobljenem jogijskem dihanju se poveča vsebnost hemoglobin v krvi, pride pa tudi do sproščanja v centralnem živčnem sistemu.  

Joga - 1
Joga - 1 FOTO: Joga

V stresu dihamo drugače

Za vsako mentalno stanje je značilno različno dihanje. Ko smo sproščeni je način našega dihanja povsem drugačen od dihanja v stresu. Če spremenimo način dihanja, se posledično spremeni tudi mentalno in čustveno stanje. Dihanje je povezava, most med telesnim in mentalnim. Zato so dihalne tehnike predpogoj za smiselno in uspešno meditacijo.

Kokeny Tibor je profesionalni športni psiholog in inštruktor Joge v vsakdanjem življenju.  Z dihalnimi tehnikami Joge v vsakdanjem življenju je na osvojitev zlate olimpijske medalje leta 2012 pripravljal madžarsko plavalko Evo Risztov. Kot vrhunski strokovnjak na svojem področju na mednarodnih športnih konferencah predava o jogijskih dihalnih tehnikah kot pomoči športnikom za povečanje moči in koncentracije, pospešitev regeneracije in obvladovanje stresa.

Meditacija in stres
Med meditacijo se zgodi več stvari. Prvi, temeljni korak je sprostitev. Nato se človek usmeri vase, postane prisoten v trenutku, to je drugi temelj. Potem pa se nauči poglobljeno opazovati samega sebe. Najprej svoje telo, potem dihanje, energijo in se s tem poglablja na vedno finejšo raven, v naslednji stopnji pa ustvari distanco tudi do svojih misli. Postane ne tisti, ki misli, ampak tisti, ki svoje misli opazuje.

Joga - 5
Joga - 5 FOTO: Joga

Vishvaguru Paramhans Swami Maheshwarananda, avtor sistema Joga v vsakdanjem življenju: Um in čutila pogosteje vodijo nas, kot mi vodimo njih. Zaradi slabih misli in strahov se poruši ravnovesje živčnega sistema, pozneje tudi telesnih procesov, zato se pojavijo težave in bolezni. Temelji duševnega zdravja so jasne misli, notranja svoboda, zadovoljstvo in zdrava samozavest. Zato si prizadevajmo odpraviti slabe lastnosti in misli ter razviti dobre misli in dobra dejanja. Učinkovita tehnika raziskovanja samega sebe je stopenjska meditacija samoanalize. Z njo vzpostavimo stik s podzavestjo, z izvorom želja, kompleksov, predsodkov, vedenjskih vzorcev. Omogoči, da odpravimo slabe lastnosti in navade ter  tako lažje kot sicer obvladamo življenske težave.

Gram prakse je vreden več kot tone teorije - kako in kdaj pričeti z vadbo joge
Jogijske tehnike v Slovenije že 29 let sistematično poučujejo v društvih Joge v vsakdanjem življenju. V septembru in ponekod še v prvih dneh oktobra vpisujejo nove člane, letos se vadbi lahko pridružite v 95 krajih po  Sloveniji. Najbližjo lokacijo najdete na www.jvvz.org, ali pokličite tel. 040-315-000. Pri jogi v vsakdanjem življenju poleg običajne vadbe potekajo še posebne vadbe za tiste, ki imajo težave s hrbtenico. Vadbo takšnih skupin vodijo osebe z zdravstveno izobrazbo. Organizirana je tudi vadba joge za otroke in zelo dodelana vadba joge za starejše. Starejši so zelo zadovoljni, ker se s športom ne morejo več ukvarjati, z jogo pa so spet nekoliko fizično aktivni. Poseben program so brezplačne vadbe v domovih za starejše, vadbe za invalide, vadijo celo v enem slovenskih zaporov.

Joga - 6
Joga - 6 FOTO: Joga

naročnik: Zveza joga društev Slovenije

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1