Pahor pa je danes poudaril, da ne more dati zagotovila EU in Hrvaški, da bi slovenski parlament ob nerešenem vprašanju meje ratificiral pristopno pogodbo. (Foto: Dare Čekeliš)

"Izkazalo se je, da Hrvaška tudi tokrat tako kot v primeru sporazuma Drnovšek-Račan tik pred ciljem ni zmogla dovolj moči za uspešen zaključek procesa in dosego kompromisne rešitve," je dejal Milan Balažic. Iz tega po njegovih besedah izhaja ocena Slovenije, da Hrvaška ni imela resnega namena pogovarjati se v dobri veri, saj je minuli teden v Bruslju "širila alternativne predloge za reševanje vprašanja meje, ki so spodkopavali Rehnovo pobudo". "V tem smislu lahko ponovno postavimo pod vprašaj kredibilnost Hrvaške," meni.

Kot je poudaril Balažic, je zdaj na potezi hrvaška stran, saj je za nastalo situacijo odgovorna sama in verjetno jo lahko najhitreje razreši sama.

Po njegovih besedah bo na neki točki potrebno preseči zastoj, ki je nastal z izstopom Hrvaške iz pogajanj, in doseči, da se Hrvaška vrne v pogajalski proces, za kar pa bo potrebno pokazati politično voljo. "Na slovenski strani ta vsekakor obstaja ... in to je tudi najboljše zagotovilo, da bo ob koncu procesa reševanja mejnega spora državni zbor ratificiral hrvaško pristopno pogodbo," je poudaril Balažic.

Slovenija za nadaljevanje procesa

Kot je po sestanku parlamentarnih strank pojasnil premier Borut Pahor, so na sestanku govorili, da je bil v šestih mesecih procesa dosežen tako velik napredek, da bi ga bilo škoda opustiti. Slovenija bo zato po besedah predsednika vlade Evropski komisiji predlagala nadaljevanje procesa, ki je zastal.

Predsedniki parlamentarnih strank – med njimi danes ni bilo predsednika SDS Janeza Janše – po besedah Pahorja predlagajo, da se vzame čas za premislek in želijo, da bi se Hrvaška vrnila v pogajalski proces. "Pri teh stvareh ne velja prehitro vreči puške v koruzo," je še dejal Pahor in dodal, da je treba pokazati politično voljo za rešitev vprašanja.

Pahor je ob tem spomnil, da bodo morali hrvaško pristopno pogodbo z EU po koncu hrvaških pristopnih pogajanj ratificirati parlamenti vseh držav članic, tudi državni zbor. Ta bi moral to odločitev sprejeti z dvotretjinsko večino, Pahor pa je poudaril, da ne more dati zagotovila EU in Hrvaški, da bi slovenski parlament ob nerešenem vprašanju meje ratificiral pristopno pogodbo.

"To je zelo pomembna okoliščina," je prepričan premier. Če bi bila namreč ratifikacija v DZ zavrnjena ali pa bi razpisali referendum, ki bi blokiral vstop Hrvaške v EU, bi namreč prišlo do še večjih zapletov, ki pa so za zdaj še rešljivi, je pojasnil. Pahor je še ponovil, da Slovenija ni povzročila zapletov, ampak jih je Hrvaška, ki je v pristopni dokumentaciji prejudicirala mejo.

"Se pravi, Hrvaška mora, če želi nadaljevati pogajanja, urediti vprašanje spornih dokumentov, ki so vneseni v pogajalski proces," je v Bruslju poudaril Pahor. (Foto: Damjan Žibert)

Zahteva za sklic mirovne konference

Poslanec SNS Bogdan Barovič, ki se je srečanja udeležil namesto predsednika stranke Zmaga Jelinčiča, je po pogovorih ponovil, da SNS zahteva sklic mirovne konference o nekdanji Jugoslaviji in da ne bo pristala na nič drugega, dokler ne bo urejeno vprašanje meje. Mirovna konferenca naj bi obravnavala mejna vprašanja znotraj nekdanje Jugoslavije in vprašanja nasledstva Jadranskega morja.

Predsednik SLS Radovan Žerjav je med drugim pozval Hrvaško, naj poleg dokumentov, ki v njenih pristopnih pogajanjih prejudicirajo mejo, čim prej umakne tudi vse objekte, ki jih je postavila na spornih ozemljih. Sicer pa se bodo v SLS po besedah Žerjava še naprej zavzemali za to, da Slovenija ostane pomorska država. Predsedniki drugih parlamentarnih strank po okoli dveurnem srečanju niso dajali izjav. 

"Veselim se dne, ko Zagreb ne bo le mesto, vredno takšne razstave, ampak tudi glavno mesto države članice EU," je še dejal Rehn. (Foto: Reuters)

Rehn: Sedaj je čas, da Hrvaška in Slovenija najdeta rešitev

Po šestih mesecih intenzivnih prizadevanj Evropske komisije in potem ko smo izčrpali tudi čas "podaljškov", je sedaj čas, da sosednji državi Hrvaška in Slovenija govorita druga z drugo in najdeta rešitev, je v prvem osebnem odzivu po neuspehu pogovorov minuli četrtek dejal evropski komisar za širitev Olli Rehn.

 "Veselim se dne, ko Zagreb ne bo le mesto, vredno takšne razstave, ampak tudi glavno mesto države članice EU," je še dejal Rehn. "Žal, spor glede meje s Slovenijo še vedno zavira pogajanja Hrvaške," je menil komisar. Evropska komisija je po njegovih besedah dala na voljo svoje storitve za pomoč pri rešitvi 18 let starega problema.

Komisar, kot omenjeno, dodatnih izjav danes ni želel dajati. Viri pri EU so ob tem pojasnili, da ni kaj za dodati. "Obe državi dobro vesta, kaj je tisti zadnji centimeter, ki bi ga morali premagati. Rehn na tej točki zagotovo ne bo prevzel nikakršne pobude," so povedali. Ob tem so sicer nakazali, da bi se verjetno bil pripravljen pogovarjati še naprej, če bi državi skupaj prišli z nekim predlogom.

Bildt: EU ne bo storila nič

Sedaj je čas za premislek na Hrvaškem in v Sloveniji, je v Bruslju v imenu prihodnjega, švedskega predsedstva EU poudaril švedski zunanji minister Carl Bildt. "Ali nameravamo kar koli storiti? Odgovor je 'ne'," je bil kratek in jasen Bildt.

"Kot razumem, je minister Bildt rekel to, kar tudi sami mislimo – da si je treba sedaj vzeti določen čas za razmislek, tudi zato da se zadeve malo umirijo, in potem ponovno razmisliti, katera je prava pot naprej," se je na Bildtove besede odzval zunanji minister Samuel Žbogar.

Bildt je sicer izpostavil, da je spor zdaj dvostransko vprašanje in "za reševanje dvostranskih vprašanj so odgovorne vpletene države. Ta vprašanja sicer po našem mnenju ne bi smela ovirati pristopnih pogajanj, vendar kot vemo, jih," je dejal Bildt. "To bosta morali rešiti predvsem državi sami," je poudaril minister. "Upam, da bosta premislili. Če bosta imeli kaj povedati, jima bom zelo rad prisluhnil," je dodal.