Zdravniška zbornica in protikorupcijska komisija preverjata zdravniška potrdila študentom. (Foto: Tomaž Ungar)

Zdravniška zbornica Slovenije in komisija za preprečevanje korupcije preverjata izdajanje zdravniških potrdil, ki študentom omogočajo podaljšanje študentskega statusa. Na množično izdajanje potrdil in domnevno zlorabo je novembra lani opozorila poslanka Cveta Zalokar Oražem (Zares). Na ljubljanski univerzi pa poudarjajo varovanje osebnih podatkov.

Univerza v Ljubljani je v dopisu komisije za preprečevanje korupcije, ki je bil naslovljen tudi na Univerzo v Mariboru in Univerzo na Primorskem, pred kratkim prejela zahtevo po posredovanju podatkov o številu študentskih prošenj za podaljšanje absolventskega statusa zaradi zdravstvenih razlogov na podlagi zdravniških potrdil. Ob tem so jih prosili, naj navedejo tudi konkretne zdravstvene razloge ter podatke o zdravnikih, ki so izdali potrdila v ta namen, je pojasnil tiskovni predstavnik ljubljanske univerze Goran Tomšič.

Po njihovih ocenah je zahteva komisije v nasprotju z zakonom o varnosti osebnih podatkov in zakonom o dostopu do informacij javnega značaja, zato so za mnenje prosili urad informacijskega pooblaščenca. Prav tako je zahtevo po posredovanju imen zdravnikov, ki so pred začetkom letošnjega študijskega leta izdajali zdravniška potrdila, ter imen študentov, ki so takšna potrdila dobili, na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani ta teden naslovila Zdravniška Zbornica Slovenije. Zbornica bo lahko, kot pojasnjujejo, le tako pri zdravnikih v vsakem konkretnem primeru preverila pravilnost zdravniške obravnave.

Univerza mora predati podatke

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je pojasnila, da prošnje ljubljanske univerze še niso prejeli. Po njenih navedbah pa mora univerza protikorupcijski komisiji predati podatke, saj ima komisija za pridobivanje katerih koli podatkov, ki jih potrebuje za vodenje svojih postopkov, podlago v zakonu. Vendar ima komisija pravico samo do podatkov o zdravnikih, ki so pisali potrdila, ne pa tudi o študentih, ki so potrdila prejemali, poudarja Pirc Musarjeva.

Glede zdravniške zbornice je dejala, da ne ve, ali ima podlago v zakonu oz. v svojih internih pravilih, da lahko sproža postopke po uradni dolžnosti in išče zdravnike, ki kršijo kodeks medicinske etike. Če te pristojnosti nima, potem zdravniška zbornica ni upravičena do pridobivanja podatkov na tak način, ampak lahko začne postopke zgolj na podlagi prijave proti konkretnemu zdravniku.

Kot pravi Kos, jih ne zanimajo konkretni primeri, ampak pojav izdajanja zdravniških potrdil. (Foto: Dare Čekeliš)

Ne zanimajo jih konkretni primeri

Kot je pojasnil predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos, so tudi sami svoje zahteve preverili pri informacijski pooblaščenki. Ne zanimajo jih konkretni primeri, ampak pojav izdajanja zdravniških potrdil za podaljšanje študentskega statusa ter podatki o zdravnikih, ki so izdali večje število potrdil, pravi Kos.

Po njegovih besedah so prijavo na komisijo dobili "z zelo verodostojnega mesta, tako da je očitno to res problem".

"Pridobljene podatke bomo primerjali s podatki o povprečni obolevnosti slovenske populacije za določeno diagnozo. Če bodo ti odstotki pri študentih veliko večji, potem je jasno, da je nekaj narobe. Ali so mogoče študenti res toliko izpostavljeni določenim težavam ali pa je problem na strani zdravnikov," domneva Kos.

Na množično izdajanje zdravniških potrdil je Zalokar Oražmova opozorila v poslanskem vprašanju novembra lani, pozneje pa je vprašanje o nadzoru nad zdravniki naslovila tudi na zdravniško zbornico. Po njenem mnenju s pavšalnim izdajanjem zdravniških opravičil mlade navajajo na izogibanje odgovornosti in nespoštovanje moralnih vrednot. Kot je poslanka še dejala, je zdravniška zbornica v tem primeru "ravnala v skladu s tistim, kar od nje tudi pričakujemo".