Lovro Šturm: Povojni poboji so bili zločin zoper človeštvo, ki ne zastara. (Foto: POP TV)

Kazniva dejanja zoper človečnost ne zastarajo. Gre za uveljavljeno in priznano pravilo, ki ga poznajo vsa mednarodno uveljavljena sodišča in je uveljavljeno tudi v našem kazenskem zakoniku. To pomeni, da je pregon takih dejanj mogoč, ne glede na to, kdaj so se zgodila, je na strokovnem srečanju IUS Caffe dejal nekdanji ustavni sodnik Lovro Šturm.

'Zločin proti človeštvu'

Kot je na strokovnem srečanju, ki je v prvi vrsti poskušalo odgovoriti na vprašanje, kakšne (pravne) dolžnosti nam nalagajo povojni poboji in kakšne so pravne možnosti za pregon storilcev povojnih pobojev, dejal Šturm, so bili povojni poboji nedvomno zločin proti človeštvu, pri čemer priročnik mednarodne komisije pravnikov natančno navaja, katere so pravice žrtev teh zločinov in kakšne so dolžnosti države do njih.

Po omenjenem priročniku imajo žrtve pravico do poprave krivic, pravic do preiskave storjenih zločinov, pravico do resnice in pravico do odškodnine. Dolžnosti države pa so dolžnost do pregona in kaznovanja takšnih dejanj, zagotovitev postopkov, da se pride do resnice in da se to spoznanje uveljavi v širšem pomenu, je povedal.

Za profesorja na Pravni fakulteti v Ljubljani Mira Cerarja je problem povojnih pobojev problem, ki ga je danes nemogoče rešiti. Veliko storilcev namreč več ni živih, če pa so že, pa jim je zelo težko dokazati krivdo. Glede na to nam po njegovem pri tem ostane le, da iz teh grozljivih dogodkov "vsi skupaj potegnemo en velik nauk, to je, da je treba vedno spoštovati človekove pravice, pravne postopke, predvsem pa, da moramo ostati ljudje." Sicer pa je prepričan, da je treba krivce za poboje poiskati, če je to le mogoče.

Nedavno odkrito grobišče v Hudi Jami. (Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije)

O pobojih se ni govorilo

Vodja evidentiranja prikritih grobišč Mitja Ferenc je predstavil nekaj splošnih podatkov o pobojih. Kot je dejal, je zanje značilno, da se o njih v preteklosti ni govorilo, zato o njih povprečen Slovenec ne ve veliko, značilna pa je tudi velika odsotnost pravnih in zgodovinskih virov ali dokazov.

Do zdaj so, kot je povedal, pri svojem delu evidentirali okoli 600 grobišč, v njih pa po do zdaj znanih podatkih povečini ležijo pripadniki protipartizanskega gibanja in civilisti.

Vodja policijske akcije Sprava, kriminalist Pavel Jamnik je konkretno glede grobišča v Hudi Jami povedal, da so zanj izvedeli iz ustnih virov. Ker je bilo teh kar nekaj, so se lani odločili za sondažo, ki je po več mesecih dela in prebijanja čez različne prepreke, s katerimi so želeli storilci zakriti poboj, pripeljalo do odkritja več sto mumificiranih trupel.

Ob tem je Jamnik predstavil še nekaj težav, s katerimi se policija srečuje pri preiskovanju tovrstnih pobojev. Kot je dejal, veliko težavo predstavlja čas, ki je minil od takratnih dogodkov. Tako je veliko storilcev in tistih, ki bi kaj vedeli povedati o pobojih, že umrlo. Med tistimi, ki so še živi, pa je težko najti verodostojne priče, saj se bodisi ljudje še vedno bojijo bodisi so sami sodelovali pri poboju.

Tudi zato ima, kot je povedal, delo policije na tem področju relativno slabe rezultate. Do zdaj jim je namreč uspelo vložiti ovadbe le zoper dve osebi. V enem primeru je bila tožilčeva pobuda za uvedbo preiskave zavržena, v drugem primeru pa se preiskovalni sodnik odloča že od leta 2007, vendar odločitve za zdaj še ni, je povedal.