Zlato pravilo: Eni mu ploskajo, drugi ga kritizirajo

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pozdravljajo torkov dogovor predsednikov parlamentarnih strank o podpori začetku postopka za spremembo ustave, s katero bi vanjo zapisali zlato pravilo omejitve zadolževanja. Ob tem opozarjajo, da za znižanje javnega dolga ne zadošča le njegova omejitev, ampak je treba nujno ob tem določiti še zgornjo mejo dopustne javne porabe.

Prepričani so, da omejitev javnega dolga sama po sebi ne bo avtomatično zagotovila nižje javne porabe, saj se ta lahko financira tudi skozi višje davke in s pomočjo drugih virov, ki močno vplivajo na gospodarstvo.

Ali to pomeni zmanjševanje socialnih pravic?

Glede pomislekov o učinku nižje javne porabe na socialne pravice na zbornici pojasnjujejo, da sama omejitev javne porabe ne pomeni zmanjševanja socialnih pravic. Prepričani so, da se lahko učinkovito zniževanje javne porabe zagotovi tudi in predvsem s kakovostnim upravljanjem z javnimi financami in boljšim nadzorom nad porabo v celotnem javnem sektorju.

Menijo, da je dogovor o vnosu zlatega pravila v ustavo pomemben dosežek in dobra novica. "Toda pot od določitve tega odstotka in spremembe ustave do tega, kako po novih merilih deliti proračun, je dolga in naporna," opozarjajo na zbornici.

Nižja, a učinkovita javna poraba

Po oceni GZS se je treba dogovoriti še o celi vrsti ukrepov, ki bi zagotavljali nižjo, a učinkovito javno porabo. Pri tem zatrjujejo, da ti ne smejo dodatno slabšati konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. GZS tako predlaga ustavno določeno ustrezno kombinacijo omejitve javnega dolga in omejitve javne porabe.

Kot so prepričani, bi vzpostavitev sistema vzdržnih javnih financ in učinkovitega javnega sektorja zagotovila, da se država ne bo več nesorazmerno zadolževala, hkrati pa bi se z vzdržnim davčnim bremenom izboljšala tudi konkurenčnost pogojev poslovanja.

Pravniki v dvomih

Med pravniki pa se porajajo dvomi glede dogovora političnega vrha o podpori začetku postopka za spremembo ustave.

Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič tako pravi, da je odločitev sicer razumljiva, tako v luči zahtev v procesu stabilizacije razmer v območju evra kot glede na notranje razmere. Strinja se s pripombami, da je vsaj zaenkrat odločitev precej nedomišljena, ne samo glede višine dolga, ki bi veljala za omejitev, ampak tudi glede sankcij v primeru kršitve ustave.

Sankcija z odstopom vlade je po njegovih besedah upravičeno problematizirana, saj se postavlja vprašanje, kaj se zgodi v primeru, da opozicija prek referendumov vladi onemogoči odločitve, ki bi preprečile kršitev tega ustavnega določila. Ribičič namreč opozarja, da sama omejitev zadolževanja še ne izključuje možnosti referendumov o zakonih, katerih zavrnitev bi lahko pripeljala do njene kršitve. Po njegovem mnenju bi bilo treba tudi izrecno določilo, da so referendumi v takih primerih prepovedani, ali pa tudi v splošnem ustavno omejiti pravico do referenduma, saj drugače ustavno sodišče referendumskega odločanja ne bi onemogočalo.

V komentarju za časnik Delo je Ribičič zatrdil, da bi moralo ustavno določilo na določen način zavezovati tudi opozicijo, saj bi sicer lahko bila kaznovana zgolj vlada, državljani bi bili lahko omejeni pri referendumskem odločanju, opozicija pa na koncu ne bi bila zavezana prispevati k temu, da se zlato pravilo ne krši.

Čebulj: Določba bi zavezovala tako koalicijo kot opozicijo in se je ne bi smelo zlorabljati

Nekoliko drugačne poglede ima nekdanji ustavni sodnik Janez Čebulj. Pravi, da je ukrep z ustavnopravnega vidika na prvi pogled sicer nekoliko nenavaden, a je očitno v funkciji stabilizacije javnofinančnih razmer. Tudi on sicer v takšni spremembi ustave vidi pozitiven signal Evropi in svetu, da se celotna politika zaveda nujnosti sanacije fiskalnega stanja.

Kot morebitne negativne plati takšnega ukrepa pa omenja, da bo takšna omejitev, seveda v odvisnosti od končne višine zgornje meje dovoljenega javnega dolga, prihodnji vladi dovoljevala malo manevrskega prostora pri njenem ukrepanju za zagon državnega investicijskega ciklusa.

Največji pomisleki se Čebulju pojavljajo v zvezi z nadaljnjim postopkom spreminjanja ustave. Sprašuje se namreč, če bo tudi nadaljnja pot do potrditve teh sprememb tako soglasna in gladka, kot se je zdelo po torkovem srečanju predsednikov parlamentarnih strank. Kot pravi, bodo pogovori o višini omejitve zadolževanja zelo odvisni od programov strank in njihovega razumevanja vloge države, prav tako pa Čebulj ne ve, kaj dejansko so se predsedniki strank v torek uspeli dogovoriti glede natančne vsebine zlatega pravila.

Za razliko od Ribičiča Čebulj ocenjuje, da bi takšna ustavna določba zavezovala tako koalicijo kot opozicijo in se je ne bi smelo zlorabljati. Prav tako vidi možnost, da bi se ob ustavni omejitvi zadolževanja v primeru zavrnitve zakonov, ki bi preseganje meje dolga preprečevali, pojavilo neustavno stanje, kar bi pomenilo, da bi bilo zlato pravilo močno orožje v rokah DZ in ustavnega sodišča pri prepovedi referenduma. Vseeno pa bi bilo po njegovi oceni še bolj učinkovito, če bi ob zlatem pravilu v ustavo vpisali tudi prepoved referendumov v takih primerih.

Prav tako se polje možnih dodatnih spremljajočih sprememb ustave odpira pri vprašanju sankcij v primeru kršitev zlatega pravila. Možni sankciji sta, da kršitev ustave pomeni samodejen odstop vlade ali pa da se uporabi že obstoječe določilo hujše kršitve ustave, kar bi sprožilo ustavno obtožbo predsednika vlade. V primeru, da bi ji ustavno sodišče pritrdilo, bi to pomenilo razrešitev predsednika vlade in posledično vladne ekipe, pojasnjuje Čebulj.

Pred končnim dogovorom je torej po njegovih besedah odprtih še precej vprašanj, tako da ima torkovo soglasje zaenkrat lepotno napako. Čebulj dvomi, da bo spremembe moč udejanjiti hitro, več kot bo vprašanj, ki se bodo vezala na zlato pravilo, več je tudi možnosti, da projekt na koncu ne bo uspel.

Ali določba prinaša državljanom kakšno otipljivo korist?

Najbolj kritičen je bil pravnik Andraž Teršek. Ideja za zapis zgornje meje dolga v ustavo je po njegovem mnenju "dokaj tipičen odraz trenutne družbene realnosti in prevladujočega pravnega mišljenja". "Seveda zapis tega v ustavo ne prinaša državljanom nobene otipljive koristi, če sploh kakšno medlo sled kakršne koli koristi," je oster Teršek.

Kot določba v ustavi takšna zaveza ne more biti dovolj učinkovita, meni. Načeloma lahko vladno koalicijo prisili k odstopu ali olajša formalno utemeljevanje odgovornosti predsednika vlade in ministrov, če dolg naraste čez zapisano mejo. "In kaj potem? Takojšnje predčasne volitve, poravnanje računov stare vlade, sestava nove vlade in hitro znižanje tega dolga? Verjetno ni veliko ljudi, ki bi verjeli v takšno pravljično pripoved kot realen politični scenarij?" je kritičen.

Teršek zaključuje, da ustvarjanje javnega vtisa, da se s takšnimi dopolnitvami ustave rešujejo pomembni družbeni problemi, morda postaja dnevna strategija organiziranega populizma evropske politike. "Zelo nedostojno," je prepričan.