Zlato pravilo: Slovenija po poti Nemčije ali Francije?

Marca se je premier Janez Janša udeležil dvodnevnega vrha v Bruslju, ki je veljal za točko, ko bo EU prešla s "kriznega" na "normalno" delovanje. Takrat so namreč podpisali pogodbo o fiskalnem paktu, kar je bil po oceni Janše daleč najpomembnejši posamičen korak k stabilizaciji situacije v evroobmočju.

Od takrat vsak dan poslušamo o fiskalnem pravilu, ki mu rečejo tudi zlato pravilo. Ta je namreč temelj omenjene fiskalne pogodbe, določa pa, da morajo biti proračuni držav uravnoteženi ali v presežku. Pogodbo je podpisalo 25 članic Unije, svojega podpisa pa nista dali Velika Britanija in Češka. Tiste države, ki so pogodbo podpisale, so se zavezale, da morajo zlato pravilo prenesti v nacionalne zakonodaje najpozneje v roku enega leta od uveljavitve pogodbe. Cilj je, da začne fiskalni pakt veljati 1. januarja 2013.

Pri uveljavljenju zlatega pravila so za EU zaželene ustavne določbe. Slovenska vlada se je zato odločila, da bo zlato pravilo v slovenski pravni red poskušala prenesti tako, da bo spremenila 148. člen ustave. Razvila se je dolgotrajna razprava o tem, ali je takšna sprememba ustave dobra za državo ali ne, vse skupaj pa je pripeljalo do vprašanja, če lahko fiskalno pravilo odloča o padcu vlade.

In kaj točno sploh je to pravilo, ki mu pravimo zlato?

Zlato fiskalno pravilo določa, da strukturni primanjkljaj – primanjkljaj, ki ne upošteva gospodarskega cikla, torej konjunkture in recesije – na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Obstaja sicer tudi možnost, da podpisnica fiskalne pogodbe začasno odstopa od srednjeročnega proračunskega cilja oziroma od ukrepov za doseganje tega cilja v izjemnih okoliščinah. To lahko stori v primeru izjemnega dogodka, ki ni bil v njenem nadzoru, ali pa v primeru hudega gospodarskega padca. Vendar pa si začasen odstop lahko privošči le, če to ne bo ogrozilo srednjeročne fiskalne vzdržnosti.

Poleg tega bo lahko strukturni primanjkljaj dosegel do 1 odstotka BDP, če bo javni dolg države občutno pod 60 odstotki BDP, kar kot zgornjo mejo določa pakt o stabilnosti in rasti, in če bodo tveganja glede srednjeročne vzdržnosti javnih financ majhna.

V primeru občutnih odstopanj od srednjeročnega proračunskega cilja oziroma ukrepov za doseganje tega cilja bo samodejno sprožen korekcijski mehanizem, ki bo od kršiteljice v določenem roku terjal izvedbo ukrepov za odpravo odstopanj.

Za nadzor nad spoštovanjem prenosa zlatega pravila v nacionalne zakonodaje je pristojno Sodišče EU.

Po poti Nemčije ali po poti Francije?

Nemčija se postavlja za zgled drugim državam EU, saj je sama leta 2009 spremenila tri člene ustave in tako uvedla "zavoro za dolg". Reforma bo začela veljati leta 2016 na državni ravni in leta 2020 na regijski ravni. Nemčija sicer ni bila edina evropska država, ki je imela takšno "zavoro", vendar pa je ravno njen model postal zgled za druge države.

Nemška kanclerka Angela Merkel se je leta 2011 o tem, da bi države EU morale zapisati nemško "zavoro za dolg" v svoje ustave, dogovorila s takratnim francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem. A Sarkozyja je nadomestil Francois Hollande, ki je ta mesec sporočil, da Francija fiskalnega pravila ne bo zapisala v ustavo. Po njegovem namreč zaveze, ki je potrebna samo za nekaj let, ni pametno zacementirati. Ustava je namreč večna.

V Nemčiji je medtem pakt, ki ga je tamkajšnji parlament potrdil konec junija, zaradi pritožb civilne družbe trenutno v rokah ustavnega sodišča. To naj bi svojo odločitev, ali je pakt skladen z nemško ustavo, sporočilo 12. septembra. Po poročanju Dela imajo fiskalno pravilo v svojo ustavo zapisane Španija, Italija, Poljska, Bolgarija in Madžarska, Slovaška ga je zapisala v ustavni zakon, Avstrija pa v zakonodajo.

Po kateri poti bo šla Slovenija, bo jasno jeseni, ko bo o tem odločal državni zbor. Za zdaj predlog zapisa fiskalnega pravila v ustavo nima potrebne dvotretjinske podpore.