VIDEO: ZL pripravila interpelacijo zoper Mramorja. Kdo bo še prispeval podpise?

Poslanska skupina Združena levica (ZL) je pripravila interpelacijo zoper finančnega ministra Dušana Mramorja, a morajo še zbrati dovolj podpisov za vložitev interpelacije. 

Poslanec ZL Miha Kordiš je dejal, da se vlada Mira Cerarja ni izkazala in da se je v zadnjega pol leta povsem podlega desnici. Pojasnil je, da je Mramor odgovoren za prejemke dodatkov, uničenje socialne države in razprodajo premoženja. 

Interpelacijo so v ZL pripravili v luči ponedeljkove odločitve predsednika vlade Mira Cerarja, da bo vlada v letu 2016 delo nadaljevala v isti sestavi, so pojasnili v poslanski skupini. Razdeljena je na tri sklope.

Prvi sklop se nanaša na sporne dodatke na ekonomski fakulteti, pa tudi na sporno visoke plače na slabi banki, česar Mramor ni preprečil. V ZL Mramorju med drugim očitajo, da si je s prejemanjem spornih dodatkov za stalno pripravljenost nezakonito pridobil premoženjsko korist in izgubil zaupanje javnosti.

Drugi sklop se dotika uničevanje socialne države, med drugim mu očitajo opustitev mini davčne reforme, s čimer se je kot minister odpovedal dodatnim prilivom v proračun. Po njihovem mnenju se je napačno lotil tudi preprečevanja revščine, očitajo mu tudi nepravilnosti pri določitvi povprečnin občinam in pri usklajevanju pokojnin. 

Tretji sklop pa se nanaša na privatizacijo, načrt katere po njihovem mnenju omogoča razprodajo. Po njihovem mnenju so dopustili do 50 odstotkov privatizacijo ključne infrastrukture (Luka Koper, Dars, Slovenske železnice) in so pripravili podlago za popolno privatizacijo 46 podjetij. V ZL odločno nasprotujejo privatizaciji, je še dejal Kordiš. 

Zaradi naštetih razlogov v ZL menijo, da bi moral Mramor odstopiti, a ker ni, so se odločili za interpelacijo. 

Kordiš je dejal, da nimajo želje rušiti vlade, a imajo željo po bolj naprednih politikah. 

Potrebujejo deset podpisov 

Za vložitev interpelacije potrebujejo podpise najmanj desetih poslancev. Besedilo bodo posredovali tudi drugim poslanskim skupinam. Ker je poslancev ZL šest, torej zadoščajo še štirje podpisi iz vrst drugih poslanskih skupin. 

Kljub kritikam do Mramorja za zdaj še v nobeni od poslanskih skupin niso zagotovili, da bodo podpise prispevali. Skrivnostna ostaja zlasti SDS.

V SMC interpelacije danes še niso komentirali, tudi poslanska skupina na današnji seji o tem ni razpravljala. V DeSUS medtem dvomijo, da bo interpelacija sploh vložena. "Interpelacija je menda spisana, ni pa podpisana," je v izjavi novinarjem v DZ opozoril vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša. Kot je spomnil, mora ZL najprej zbrati zadostno število poslanskih podpisov, torej 10. "Bojim se, da teh glasov ne bodo dobili," je dejal.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je v izjavi novinarjem v DZ spomnil na poročanja medijev in pozive javnosti k odstopu Mramorja, kar pa je po njegovih besedah "izrabila" še ena opozicijska poslanska skupina. Han nasprotno kot Jurša verjame, da bodo v opoziciji brez težav zbrali podpise za vložitev interpelacije. Ob vprašanju, ali v SD podpirajo Mramorja, pa je spomnil, da so imeli pripombe na ministrovo delo, vendar se je predsednik vlade odločil, da ostane del ministrske ekipe. 

Sporni dodatki

Minister Mramor se je namreč pod drobnogledom javnosti znašel po razkritju ugotovitev inšpektorata za javni sektor, ki je na devetih ljubljanskih fakultetah ugotovil nezakonito izplačevanje dodatkov za stalno pripravljenost. Največ dodatkov je v letih 2012 do 2014 izplačala ekonomska fakulteta, ki jo je takrat vodil zdajšnji finančni minister Mramor.

Razkritje je zato močno zamajalo Mramorjev položaj, kot tudi položaj ministrice za izobraževanje, znanost in šport Maje Makovec Brenčič, ki je prav tako prejemala sporni dodatek. Mramor je premierju Cerarju nato ponudil odstop, ki pa ga predsednik vlade ni sprejel. Prav tako se je po ponedeljkovem delovnem posvetu vlade, na katerem so ocenili svoje dosedanje delo, odločil, da bo vlada delo nadaljevala v isti sestavi oziroma da njene rekonstrukcije ne bo.

Interpelacija proti Mramorju bi bila tretja interpelacija v tem mandatu

Če bodo poslanci ZL s pomočjo poslancev drugih poslanskih skupin uspeli vložiti interpelacijo zoper ministra za finance, bo to že tretja interpelacija v mandatu sedanje vlade. V zgodovini slovenskega parlamentarizma pa bo to četrta interpelacija, uperjena zoper finančnega ministra.

Prvo interpelacijo v mandatu te vlade je septembra lani prestala notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Interpelacijo so vložili poslanci SDS, ministrica pa se je morala zagovarjati zaradi ravnanja pristojnih organov ob aretaciji nekdanjega kosovskega premierja Ramusha Haradinaja. Interpelacijo je tedaj podprlo 25 poslancev, proti pa jih je glasovalo 50.

Zagovor pred poslanci pa še čaka zunanjega ministra Karla Erjavca, ki mu poslanci SDS in NSi očitajo vodenje zgrešene zunanje politike. Interpelacijo so vložili v začetku januarja, Erjavec pa je njeno vsebino zavrnil kot "pamflet očitkov". O zaupnici zunanjemu ministru bo DZ verjetno odločal na februarski seji, glede na odzive vladnih strank pa ni velike verjetnosti, da bi lahko uspela.

V preteklosti je bilo sicer največ interpelacij uperjenih zoper ministre za notranje zadeve, in sicer deset. Tri pa so se nanašale na finančne ministre.

Dvakrat se je moral pred poslanci zagovarjati Mitja Gaspari, in sicer prvič leta 1994 zaradi državnega poroštva zasebni družbi Optimizem Postojna, drugič pa leta 2000. Takrat so mu med drugim očitali odgovornost za nezakonito in namensko porabo proračunskih sredstev za financiranje Temeljnih razvojnih programov obrambnih sil ter za porabo proračunskih sredstev za izvajanje visokošolskih izobraževalnih programov v letu 1996. Prav tako so mu očitali odgovornost pri nezakonitostih in nepravilnostih v postopku privatizacije NLB in NKBM.

Zadnji finančni minister, ki je bil interpeliran, pa je bil Uroš Čufer. Takrat je interpelacijo vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Čufer se je moral zagovarjati zaradi neomejenega državnega poroštva pri nadzorovani likvidaciji Probanke in Factor banke še pred rezultati stresnih testov, pa tudi zaradi razrešitve Andreja Širclja z mesta predsednika upravnega odbora DUTB.

Interpelacija je doslej odnesla dva ministra. Leta 1996 glasovanja ni prestal zunanji minister Zoran Thaler, leta 1998 pa se je moral s funkcije notranjega ministra posloviti Mirko Bandelj.