Žižek: Novi populisti so nevarnost za Evropo!

V Ljubljani je ob 20. obletnici osamosvojitve Slovenije potekal javni dogodek z naslovom Koliko je ura 20 let pozneje?, na katerem je svoje razmišljanje poleg prvaka stranke Zares Gregorja Golobiča nadvse slikovito izrazil tudi svetovno znani filozof Slavoj Žižek, ki se je v Londonu pred očmi širše javnosti nedavno soočil celo z ustanoviteljem WikiLeaksa Julianom Assangeem.

Golobič: Parada ponosa v Turčiji uspe zato, ker je premalo katoliška

Najprej sta govorca ocenila situacijo na širšem območju. Ob tem se je Žižek obregnil na vsesplošno krizo v Evropi, ki da je ne gre podcenjevati. Kot je pojasnil, je Evropa preveč verjela neoliberalnim floskulam, "vzrok za krizo pa niso migranti, ampak novi populisti, ki so prava nevarnost za Evropo“. Za primer je izpostavil parado ponosa v Splitu, kjer je moralo 170 aktivistov pred osem tisoč 'ne vem česa' varovati kar tisoč policistov. "In potem imamo dvome pred Turčijo. A veste, da je bila v Istanbulu tudi parada ponosa in to brez problemov? Očitno postaja Turčija bolj evropska kot vsa Vzhodna Evropa," poudarja slovenski kritik. Kot je nadaljeval Golobič, lahko parada ponosa v Turčiji uspe zato, ker je premalo katoliška.

'Ljudje, ne vmešavajte se v lažno nasprotje Janša – Pahor!'

Glede na to, da je danes obletnica francoske revolucije, je filozof poudaril, da ima jakobince "izjemno rad", čeprav jih mnogi obtožujejo diktature in izvajanja terorja. "Jakobinci so se posluževali tudi mnogih demokratičnih postopkov,“ je dejal, nato pa jih povezal z delovanjem predsednika največje opozicijske stranke SDS Janeza Janše. Kot pravi, se je namreč tudi Janša v preteklosti pozitivno skliceval na jakobinski teror. Ob tem je izrazil svoj strah paradigme Janeza Janše o "več domovine". "Ne domovine, več države potrebujemo," je poudaril in pozval ljudi, naj se ne pustijo umestiti v nasprotje Pahor - Janša, saj je to po njegovih besedah lažno.

Žižek o odlikovanju Tomaža Ertla: Kot bi Hitlerja nagradili za to, da je gradil avtoceste

Tema je nanesla tudi na delovanje levice. Tu je po njegovih besedah videti, kot da bi se bala razčistiti "vse te Titove jame". Kot je dejal, se sam zavzema za veliko strožji prelom in opozarja, da je "tragedija, da še vedno nimamo nekega spodobnega obračuna s stalinizmom". Kot pravi, je težava stalinizma v tem, da "so dobri ljudje, ki so mislili, da delajo dobre stvari, delali grozne stvari", kar bi morali sedaj po vseh teh letih vendarle glasno priznati. V okviru tega se je filozof izpostavil tudi svoje nerazumevanje dejstva, da je nekdanji republiški sekretar za notranje zadeve dobil nagrado za eno dejanje, ne pa za drugo. "To je tako, kot bi Hitlerja nagradili za to, da je gradil avtoceste,“ je dejal.

Filozof se strinja z aretacijo papeža

"Jaz se popolnoma strinjam s tem, kar sedaj načrtujeta Richard Dawkins in Christopher Hitchens, in sicer aretirati papeža, ko pride v Anglijo, kot šefa pedofilske organizacije," je nadaljeval. "Prestavljajte si neko drugo organizacijo, kjer bi šef ravnal na isti način – s premestitvami svojih zaposlenih. Tukaj ni prostora za umazane kupčije v smislu pustimo preteklost, gremo v prihodnost."'

Nezadovoljstvo nad pokojnim Drnovškom

Filozof je bil med drugim kritičen do ravnanja nekdanjega predsednika vlade in republike Janeza Drnovška. "Če me vprašate, kdo je eden velikih krivcev za 'sranje', v katerem smo, bom rekel Drnovšek. Res je, da je znal umiriti situacijo, vendar pa nisem videl nobene vizije. Vnesel je brezidejni oportunizem," meni Žižek in dodaja, da je pomanjkanje vizije še vedno aktualni problem politike. Golobič je glede Žižkove ocene Drnovška dejal, da je bil nekdanji premier "najbolj normalen" za menedžiranje tranzicije, stranko pa da je razumel kot orodje, v čemer sta se ujemala, je še pojasnil Golobič.

'Slovenska mentaliteta se je odrekla uporabi uma!'

Golobič je govoril tudi o političnih nasprotnikih oziroma sovražnikih. Kot je dejal, ga še posebej motijo navidezni zavezniki – tako imenovane "lepe duše", ki iz svoje pozicije "artikulirajo neko vseenost". Glavna težava je po njegovem mnenju v tem, da se je slovenska mentaliteta odrekla "javni uporabi uma“. Kot pravi, smo namreč v zadnjem času bombardirani s prazno govorico in priča izjavam, da smo na varni strani radarja. Evropska zgodba je bila po njegovih besedah zmeraj naša zaveznica, vendar se je tudi ta znašla v krizi, kar se je najprej pokazalo v Grčiji. "Tukaj je izstopil generalen problem Evrope, ki se seseda in s tem izgublja ideja Slovenije kot odprte družbe oporno točko," je poudaril in dodal: "Sreča bo, če ne bo vojne v naslednjih petih letih."

Na vprašanje, kje je Slovenija 20 let pozneje, je predsednik Zaresa odgovoril, da se je "v resnici v teh 20 letih razvila morasta klima, v kateri si krepimo odmev brezizhodnosti“.