Življenje v Sloveniji je lepo

Kakovost življenja je najboljša na Norveškem, izhaja iz letošnjega indeksa človekovega razvoja, ki ga pripravljajo ZN. Država je na čelu držav glede na pričakovano življenjsko dobo, stopnjo pismenosti in izobrazbe ter življenjsko ravnijo že rekordno osmo leto zapored.

Na Norveškem, ki je bila od leta 2001 na čelu indeksa vsa leta z izjemo dveh, je pričakovana življenjska doba 81 let, povprečni letni prihodek 58.810 dolarjev, povprečna doba izobraževanja pa 12,6 leta. Z nafto bogata Norveška sicer ni najboljša v vseh posamičnih kategorijah – v Liechtensteinu na primer povprečni letni dohodek znaša 81.011 dolarjev – a v celoti država presega vse druge.

Za njo so se na prvih pet mest uvrstile Avstralija, Nova Zelandija, ZDA in Irska. Dobro se je odrezala tudi Slovenija, ki je zasedla 29. mesto in se tako uvrstila med države z zelo visokim človekovim razvojem. Na tem mestu je bila Slovenija tudi lani. Pred Slovenijo sta se letos uvrstili njeni sosedi Italija (23. mesto) in Avstrija (25. mesto). Madžarska je medtem zasedla 36. mesto in se še vedno uvršča med države z zelo visokim človekovim razvojem, medtem ko je Hrvaška na 51. mestu, med državami z nižjo, to je visoko ravnijo človekovega razvoja.

Na repu lestvice 169 držav je Zimbabve, pred njim pa so od spodaj navzgor prav tako izključno afriške države – DR Kongo, Niger, Burundi in Mozambik. V Zimbabveju, ki je na repu indeksa že peto leto zapored, je pričakovana življenjska doba zgolj 47 let, povprečni letni dohodek pa je 176 dolarjev. Ob tem so se razmere v Zimbabveju, Zambiji in DR Kongu od leta 1970 samo slabšale.

Vodja UNDP, nekdanja novozelandska premierka Helen Clark, je ob objavi indeksa poudarila, da omenjena trojica držav nudi lekcijo o uničujočem vplivu konfliktov, epidemije aidsa ter napačnega gospodarskega in političnega upravljanja.

Živimo vse dlje

Kot izhaja iz študije ZN, ki so jo objavili ob indeksu, se je v svetu od leta 1970 pričakovana življenjska doba v povprečju zvišala z 59 na 70 let, število otrok, vključenih v osnovnošolsko izobraževanje, pa s 55 na 70 odstotkov. A ob tem je bil v nekaterih državah narejen velik korak nazaj. Ponekod je bil izbrisan napredek, narejen v predhodnih desetletjih, je ocenila glavna avtorica študije Jeni Klugman.

Sicer pa so v zadnjih 20 letih, odkar ZN pripravljajo indeks človekovega razvoja, najbolj napredovale tiste države, ki se jih označuje kot gospodarske čudeže, kot je na primer Kitajska, Indonezija in Južna Koreja. Kitajska se je v zadnjih petih letih povzpela za pet mest, na 89. mesto.