'Živeti! Ne zgolj preživeti!'

Dan po delavskih demonstracijah so se odzvali tudi tisti, ki so včeraj molčali. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je tako dejal, da bodo o zvišanju minimalne plače na 600 evrov še potekala pogajanja. Njihov začetek bo sicer po njegovih besedah odvisen predvsem od sindikatov. Vendar pa bo dogovor težko doseči, saj sta strani še vedno na nasprotnih bregovih: vlada ponuja pogajanja, delavci pa višje plače zahtevajo takoj in na manj kot 600 evrov ne pristajajo.

Gospodarska zbornica je kljub zahtevam še vedno odločna: enkratno zvišanje plač na 600 evrov bi pomenilo smrt za podjetja in delavce, zato splošni dvig za vso državo ne bo možen. Popustiti bo mogoče le pri posameznih panogah.

Za nekoliko pretirano je zahtevo po dvigu minimalne plače na 600 evrov že v petek ocenil tudi predsednik vlade Borut Pahor. Njena uvedba bi po njegovem mnenju namreč čez noč pomenila resno grožnjo gospodarstvu in bi pripeljala do zapiranja delovnih mest. To pa prav gotovo ni v interesu sindikatov, je dejal.

Ob tem je treba opozoriti, da trenutno tisti, ki delajo za minimalno plačo 459 evrov živijo pod pragom revščine. Statistični urad je namreč mesečni prag revščine za enočlansko gospodinjstvo zvišal na 545 evrov.

Reven, tudi če delaš osem ur

Vlada tako ostaja med kladivom in nakovalom: delavci na ulici, podjetja pa v stiski. Kaj lahko naredi? Po mnenju ekonomista Tineta Stanovnika – nič. "Razen, seveda, vzdrževanja neke smiselne ravni zaposlenosti in čakanja na boljše čase,“ dodaja.

Revolucije in oboroženega upora sicer res ne bo, vendar pa so delavci vse bolj ogorčeni nad neenakostmi in razmerjem plač.

Vodilni v podjetjih, kjer ima odločilni vpliv država, so res morali kloniti in se zadovoljiti z največ 12.500 evrov bruto, a v zasebnih podjetij je še vedno drugače. Posebej izstopa gradbeništvo, kjer je razmerje med povprečno plačo v dejavnosti in lani najbolje plačanim slovenskim direktorjem Dušanom Črnigojem kar 1:59.

Kako je v tujini?

Za primerjavo: direktor nemškega Bayerja letno zasluži 3.600.000 evrov bruto, direktor Deutsche Telekoma 3.200.000 evrov, direktor Deutsche Bahn skoraj 2.000.000 evrov, direktor Simmensa pa skoraj 10.000.000 evrov bruto.

Razmerja v Nemčijiso tako na primer v farmaciji 1:85, v telekomunikacijah 1:57, v transportu 1:56.

Zakaj torej v Nemčiji ni množičnih delavskih demonstracij? Mininmlna plača v najslabše plačanih dejavnostih, kot je gradbeništvo, je v Nemčiji 1200 evrov bruto, kar je 118 evrov več, kot je v tej panogi v Sloveniji povprečna bruto plača. Poleg tega pa so nemški delavci tudi večinoma zmogli razvoj.

Glavna težava pa so tudi davki, priznavajo ekonomisti. Slovenija je namreč v samem vrhu po obdavčenosti plač.

Finančni minister Franc Križanič je sicer že pred časom obljubljal povišanje minimalne plače na tisoč evrov. Je to še vedno realno? "Absolutno, mi izvajamo vse ukrepe za razvojni preobrat. Ko bo ta izveden, bomo podobni razvitim evropskim državam, kjer je takšna minimalna plača.“ Vprašanje pa ostaja, kdaj.