V novem Kazenskem zakoniku ni izrecno določeno, da velja tudi za mladoletnike nad 14. letom. Vrhovno sodišče meni, da velja, medtem ko Ustavno sodišče o zadevi še ni odločilo. V kazenskem pravu pa negotovost ni dobrodošla, saj lahko pride do neenakosti, ko bi eno sodišče mladoletniku sodilo kot odraslemu, drugo pa bi zadevo zavrglo, ''češ da ni pravne podlage za pregon''. (Foto: POP TV)

Kot je na seji poudaril državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec, pravna norma v kazenskem zakoniku glede kazenske odgovornosti mladoletnih storilcev kaznivih dejanj ni dovolj jasna. Z novelo želijo po njegovih besedah jasno povedati, da do sprejema kazenskega zakonika za mladoletne veljajo določbe novega kazenskega zakonika.

Po besedah državnega sekretarja je namreč kazenski zakonik, ki je začel veljati 1. novembra lani, uvedel koncept dveh kazenskih zakonikov, enega za polnoletne in enega za mladoletne storilce kaznivih dejanj. Ta koncept v praksi ni bil do konca izveden, saj poseben kazenski zakonik za mladoletne ni bil pripravljen, ampak je bil sprejet zgolj kazenski zakonik za polnoletne, je pojasnil.

Na dveh bregovih

Medtem ko so v koalicijskih poslanskih skupinah SD, Zares, LDS in DeSUS ter v opozicijski SNS menili, da bo novela odpravila nejasnosti in preprečila možnosti različnega tolmačenja kazenskega zakonika, pa so v opozicijskih SDS in SLS vztrajali, da so predlagane spremembe nepotrebne in da bodo vnesle zmedo v sistem kazenske odgovornosti. Pri tem so se sklicevali na mnenje vrhovnega sodišča ter zakonodajnih služb državnega zbora in vlade.

Minister za pravosodje Aleš Zalar pa je med drugim pojasnil, da sta tako vlada kot DZ dolžna zakonodajno urejati določena vprašanja, če menita, da je to potrebno. K temu jih po njegovih besedah zavezuje ustava in na to je opozorilo tudi ustavno sodišče v odločbi o posledicah referenduma o zakonu o odvetništvu. Vlada ves čas trdi, da ni pravne praznine glede kazenske odgovornosti mladoletnikov, vendar je to ne odvezuje od tega, da bi pravno normo zapisala jasneje, zlasti, ker je zadeva v presoji pred ustavnim sodiščem, je poudaril Zalar.