Zganimo svet, da ne bo prepozno!

Letošnji, že 42. svetovni dan Zemlje, poteka pod geslom Zganimo svet. Mednarodne okoljevarstvene organizacije pozivajo države, naj se vendarle vključijo v projekte, s katerimi bi zaščitili naš planet. Svetu sporočajo: Skrajni čas je, da rešimo, kar se rešiti da!

Lansko leto so aktivnosti potekale pod geslom Milijarda aktivnosti za zeleno, v okviru te akcije pa nameravajo organizatorji zbrati milijardo ukrepov za zmanjšanje učinkov globalnega segrevanja ozračja. Na spletni strani Earth day network lahko prijavite tudi svojo aktivnost oziroma ukrep, s katerim boste prispevali k zaščiti našega okolja.

V okviru dneva Zemlje tudi v Sloveniji poteka veliko okoljevarstvenih akcij. V šolah in drugih izobraževalnih ustanovah je večina dogodkov v povezavi z dnevom Zemlje potekala zadnji teden. V soboto je potekala tradicionalna taborniška prireditev Taborniški feštival, ki jo je v počastitev dneva Zemlje in dneva tabornikov pripravila Mestna zveza tabornikov Ljubljana, številne prireditve pa so potekale tudi danes.

Premier: Ne moremo porabiti več, kot imamo

Dan Zemlje nas spomni, kako so naši viri omejeni in kakšne posledice naše neodgovorno ravnanje že ima. "Vedno več nas je na svetu, pa vendar trendi kažejo na staranje prebivalstva in pomanjkanje naravnih virov, s katerimi bomo lahko zadovoljili naše potrebe. Prišel je čas, ko se morajo vsi narodi, ne le Evropa, ukvarjati s sistemskimi spremembami, ki uvajajo ukrepe za prilagajanje novi situaciji. Brezbrižno izčrpavanje bo onemogočilo kakovostno življenje prihodnjim generacijam. Negativne posledice našega ravnanja nas vsak dan opominjajo, da tako ne moremo več nadaljevati," je včeraj opozoril premier Janez Janša.

Poziv vladi pa je ob dnevu zemlje naslovila tudi organizacija Greenpeace Slovenija. Organizacija Združenih narodov je leto 2012 razglasila za leto trajnostne energije za vse, zato pozivajo slovensko vlado k preusmeritvi Slovenije iz fosilne in jedrske energije k virom, ki izkoriščajo naravne danosti Zemlje. "Slovenija je izredno bogata z obnovljivimi viri energije. Imamo gozdove, reke, veliko sonca, nekaj vetra in veliko pameti ter spretnih rok, da lahko te vire s pridom izkoristimo." Vlado pozivajo naj odločneje spodbuja tiste rešitve, ki prinašajo zeleni razvoj, ustvarjajo kakovostna delovna mesta, zagotavljajo učinkovito ravnanje z viri in zmanjšujejo človekov negativni vpliv na okolje.

22. april 1970 je datum, ki velja za tako imenovano ’rojstvo’ sodobnega okoljevarstvenega gibanja. Prvi dan Zemlje so 22. aprila 1970 praznovali v ZDA. Na ta dan se je po vsej državi na protestih zbralo prek 20 milijonov ljudi, ki so opozarjali na okoljske probleme. Leta 2009 je Generalna skupščina ZN 22. april razglasila za mednarodni dan Zemlje.

Problemov je veliko, onesnaževalcev pa še več

Vsako leto nas okoljevarstvene organizacije opozarjajo, kako zelo pomemben je pravilen odnos do našega planeta z vidika varčevanja z energijo, varčevanja s pitno vodo, ločevanja in odgovornega ravnanja z odpadki, z vidika omejevanja izpustov toplogrednih plinov, odgovornega ravnanja s kmetijskimi površinami, gozdovi in živalmi, s katerimi si delimo naš planet.

Spomladanska suša nas je spomnila, kako težko je živeti brez vode. A problem ni samo v pomanjkanju vode, pač pa tudi v velikem onesnaževanju. Po podatkih portala Care2 zaradi pomanjkanja vode trenutno trpi okoli 2,7 milijarde ljudi, do leta 2025 pa bi lahko bili prizadeti že dve tretjini svetovne populacije. Zemlja je res vodnat planet, a kaj, ko je komaj 2,5 odstotka vode na Zemlji pitne. Še huje, precejšen del te vode niti ni dostopen, saj gre za vodo v globljih plasteh ali zaloge vode zamrznjene v večnem ledu. Nič pozitivnih napovedi ne namenjajo strokovnjaki že tako najbolj problematičnim območjem. V podsaharski Afriki ima že zdaj dostop do čiste pitne vode le 61 odstotkov prebivalcev, v prihodnosti pa naj bi bil ta odstotek še nižji.

Pitne vode je malo, še tisto, ki jo imamo, pa onesnažujemo. Organizacija Unwater poroča, da človeštvo naravnost v vodo na dan zavrže dva milijona ton odpadkov. V državah v razvoju gre naravnost v reke in potoke kar 70 odstotkov industrijskih odplak. In to v iste reke in potoke, ki nato napajajo rezervoarje pitne vode ali se uporabljajo za namakanje polj ali kot voda za živino. 

Opozorila veljajo tudi glede prekomerne rasti prebivalstva. Do leta 2050 naj bi na Zemlji živelo že devet milijard ljudi, kar pomeni, da bo treba poiskati nove kmetijske površine, kjer bomo lahko pridelali potrebne količine hrane. Po nekaterih napovedih bo treba posekati in očistiti okoli 900 milijonov hektarjev večinoma gozdnih površin, če bomo želeli zagotoviti hrano za naraščajoče prebivalstvo. A kaj, ko toliko zemlje sploh ni na voljo. Ekonomist Jeffrey Sacs opozarja, da je kmetijstvo glavni krivec za večino ekoloških problemov. Nekontrolirano posegamo v biotsko raznolikost, kmetijska dejavnost pa je odgovorna za tretjino svetovnih emisij toplogrednih plinov. Prav tako je največji porabnik vode, hkrati pa z uporabo gnojil in pesticidov močno onesnažuje površinske in podzemne vode.

ZEG: Ogrožamo svoj obstoj

Današnja civilizacija se še vedno vzdržuje predvsem s trošenjem naravnih rezerv oziroma virov in za seboj pušča poškodbe in odpadke, ki povzročajo nove poškodbe v naravi, opozarja Zveza ekoloških gibanj Slovenije (ZEG). Čeprav vemo, kako bi morali delati, posvečamo premalo pozornosti temu, v kaj spreminjamo neuničljivo materijo. Predpisi so premalo zavezujoči in nepopolni, zakonske ureditve vedno prepozne. Posledično temu je rešenih le malo problemov, ki jih v okolju že dolgo spremljamo oziroma jih v takih okoliščinah niti ni mogoče rešiti.

Pravilen način sožitja z naravo je po njihovem mnenju le v trajnostnem izkoriščanju obnovljivih in razpoložljivih virov. V tem stališču ne more biti nobenih popustov, poudarjajo na zvezi.

Vsak od nas lahko prispeva

Vsak od nas je odgovoren za svoja dejanja. 24. marca je potekala druga vseslovenska akcija Očistimo Slovenijo, s katero želijo organizatorji razširiti zavest, da moramo vsi prispevati, če želimo, da bo naš življenjski prostor postal lepši, boljši in predvsem bolj zdrav. V akciji je sodelovalo preko 270.000 prostovoljcev, več kot 200 organizacij ter več kot 600 šol in vrtcev. Prostovoljci so pobrali približno 5000 ton odpadkov. Ta akcija poteka v okviru projekta Očistimo svet 2012 (World Cleanup 2012). Očistimo svet 2012 (World Cleanup 2012) je doslej največja prostovoljska okoljska akcija v zgodovini človeštva.

In kaj lahko vsak od nas naredi? Najprej začnimo pri sebi. Spremenimo svoje razmišljanje in svoje razsipne navade. Bodimo vzor svojim otrokom. Naučimo jih osnov varčevanja z vodo in elektriko, pokažimo jim, kako se ločuje odpadke. Privzgojimo jim pozitiven odnos do drugih bitij.