Na ministrstvu za promet o opominu glede vinjet iz Bruslja uradno še niso bili obveščeni. Ko bodo, ga bodo pristojni organi preučili, pripravili predlog odgovora, nato pa se bodo odločili o nadaljnjih korakih, so sporočili v izjavi za javnost.

"Ukrep uvedbe vinjet ni diskriminatoren, saj se z njim ne vzpostavljajo kriteriji, ki bi jih lahko izpolnjevali le domači ali tuji državljani. Kriteriji so enaki za vse: pogoj za vožnjo po slovenskih avtocestah je nakup vinjete po ceni, ki je enaka ne glede na državljanstvo. Zavedamo se obstoja možnosti, da bo uvedba vinjetnega sistema cestninjenja za nekatere tujce rezultirala v plačilu višjih absolutnih zneskov, vendar poudarjamo, da se bo tudi za takšne voznike uporaba avtocest relativno pocenila, saj bodo za višjo ceno dobili več storitev," so zapisali.

Ustrezen odziv slovenskih oblasti na bruseljski opomin naj bi bila uvedba vinjet za krajše obdobje. (Foto: POP TV)

Dejstvo, da je sistem bolj ugoden za tiste, ki se vozijo več, kot za tiste, ki se vozijo manj, ne pomeni, da je bolj ugoden za domače in manj za tuje državljane, menijo in dodajajo, da razmeroma velik del tujih uporabnikov slovensko avtocestno omrežje uporablja pogosto, zato še posebej zanje uvedba vinjet predstavlja izboljšanje položaja. Na drugi strani pa tudi velik del slovenskih državljanov avtocestno omrežje uporablja zgolj občasno. Zanje novost prinaša poslabšanje, saj bo uporaba vinjete obvezna tudi za vožnjo po avtocestnih odsekih, na katerih do sedaj ni bilo cestninskih postaj.

"Ocenjujemo, da je bila uvedba vinjet dober ukrep, s katerim so doseženi vsi zastavljeni cilji, kot npr. potovanje brez zastojev, manjše onesnaževanja okolja, manj hrupa in manj drugih negativnih učinkov prometa. Vinjete so tudi pomembno olajšale prehajanje državne meje v prvi turistični sezoni po vstopu Slovenije v schengensko območje," zaključujejo.

Državni sekretar na ministrstvu za promet Peter Verlič je poudaril, da bo Slovenija v odgovoru komisiji obrazložila pozitvne učinke vinjet. "Slovenija bo pri svojem stališču ostala, razen, če ne bodo prišli kakšni drugi argumenti."

Na vprašanje o morebitni kazni, če bi se komisija na koncu odločila za skrajni ukrep in sprožila postopek proti Sloveniji pred Sodiščem Evropskih skupnosti in bi sodišče pritrdilo argumentom Bruslja, je Verlič zatrdil, da je to še preuranjeno. "Mislim, da je bil že sam namen uvedbe vinjet, da se dosežejo cilji EU po bolj prostem pretoku po avtocestah in to je prvi korak proti cestninjenju v prostem toku, kar vinjete do uvedbe elektronskega cestninjenja gotovo so," je pojasnil.

Glede finančne vzdržnosti vinjet pa Verlič vztraja, da z uvedbo vinjet ne bo ogroženo financiranje Darsa.

'Žerjav sistema vinjet ne bo spreminjal'

Kot je pojasnil tiskovni predstavnik ministrstva za promet Damijan Križnik, ne glede na to, kakšna bo vsebina sporočila iz Bruslja, minister za promet Radovan Žerjav ne bo vlekel nobenih potez na tem področju, saj smo v času 'medvladja'. Če bodo v opominu kakšni roki, bodo zaradi situacije zaprosili za podaljšanje roka, je še povedal Križnik in pojasnil, da bo sedanji minister obvestil naslednjega, do takrat pa bo opravljal le tekoče posle.

Žerjav ne bo spreminjal vinjetnega sistema. (Foto: POP TV)

Tudi če bi želeli narediti kakšne spremembe, v tem času to ne bi bilo možno, saj mora morebitno spremembo zakona potrditi državni zbor, ki pa se bo prvič sestal šele na konstitutivni seji, kjer bodo najprej potrjevali mandate, ustanavljali poslanske skupine, imenovali predstavnike v odborih in podobno. Morebitna sprememba zakona, če bo potrebna, nas tako čaka šele, ko delo začne nova vlada.

Kot je znano, se je Evropska komisija odločila, da bo Sloveniji zaradi veljavnega sistema vinjet poslala prvi uradni opomin, naj preneha diskriminatorno obravnavati občasne uporabnike slovenskih avtocest. Presodili so namreč, da so ti zaradi nesorazmernih cestnin za tranzit ali kratkotrajne uporabe avtocest v slabšem položaju kot Slovenci. Če kratkotrajnejših vinjet ne bo, nam grozi več stomilijonska kazen.

Slovenija bo tako od Evropske komisije dobila prvi pisni opomin zaradi kršenja pravnega reda EU, s čimer se začne vsak postopek komisije proti državi članici zaradi nespoštovanja evropskih pravil, ki se lahko v skrajnem primeru, če se država na opozorila ne odzove ustrezno, konča tudi na sodišču evropskih skupnosti.

Ustrezen odziv slovenskih oblasti naj bi bila uvedba vinjet za krajše obdobje. Kritiki ukrepa se namreč pritožujejo predvsem zaradi tranzitnega prometa in zahtevajo vinjete tudi za krajše obdobje. Trdijo namreč, da gre za diskriminacijo tujcev, ki slovenske ceste uporabljajo manj kot slovenski državljani.

Slovenija ima enomesečni rok za odgovor, po tem bo Komisija določila nadaljnje korake, vključno s predajo zadeve v obravnavo Evropskemu sodišču kot zadnjo možnostjo.

'Naivno bi bilo pričakovati drugače'

Patrick Vlačič se omenja kot najverjetnejši novi minister za promet.

Svetovalec predsednika SD za promet in pomorstvo Patrick Vlačič je odločitev Evropske komisije označil kot pričakovano. Uvedbi sistema s pol- in enoletnimi vinjetami so v SD v preteklosti nasprotovali prav zaradi pričakovane odločitve s strani EU. "Potem ko je v preteklosti Avstrija morala uvesti vinjete za krajši čas, je bilo naivno pričakovati, da Sloveniji tega ne bo treba," meni.

"Glede na nizko predvolilno ceno vinjet je bilo enostavno treba denar nekje pobrati. Načrt je bil zelo transparenten — pobrati denar od tranzitnih potnikov oz. od tujcev. Tisti, ki so mislili, da EU tega ne bo sankcionirala, so naivno ali namerno naivno speljali projekt tik pred volitvami," razmišlja Vlačič, ki ga v zvezi s tem skrbi tudi položaj javnih financ in vzdržnost nacionalnega programa izgradnje avtocest.

Ponovno spreminjanje cestninskega sistema bi bilo do državljanov neodgovorno, pravi Vlačič in ocenjuje, da bo potrebno zadevo najprej politično presoditi, kakšen naj bo odziv, nato pa še ekonomsko oceniti, z ustreznimi izračuni. "Potrebno bo narediti ekonomski model, ki bo vzdržen," pravi član predsedstva SD in novoizvoljeni poslanec DZ, ki se omenja tudi kot morebitni prihodnji minister za promet.

Odškodnine zaradi vinjet?

Ko je Avstrija leta 1996 uvedla vinjete oziroma jih napovedala, je Evropska komisija nemudoma opozorila, da morajo uvesti tudi vinjete za krajši čas. Ker so to upoštevali in imeli tri vrste vinjet — desetdnevno, polletno in enoletno, zahtev po odškodnini nikoli ni bilo.

Avstrijsko avto-moto društvo pa je že od vsega začetka zahtevalo, da Evropska komisija zahteva uvedbo vinjete za krajši čas tudi od Slovenije, saj prav avstrijski vozniki zelo pogosto za kratek čas potujejo v Slovenijo.

Pravnica avstrijskega avto-moto društva ÖAMTC Verena Proneber je za 24ur.com povedala, da Bruslju niso predložili odškodninskega zahtevka, na Evropsko komisijo naj bi namreč le poslali prošnjo, naj ta posreduje pri slovenski vladi. O odškodninskem zahtevku razmišljajo kot o zadnji možnosti, pa še to le v primeru, da bi evropsko sodišče ugotovilo nepravilnosti pri uvedbi vinjet, je še pojasnila. "Čeprav so po mojem mnenju realno za to zelo majhne možnosti!“