Že deset let je Nato tudi Slovenija. In kaj imamo od tega mi?

Danes mineva deset let od vstopa Slovenije v zvezo Nato, kar je bil poleg včlanitve v Evropsko unijo eden glavnih zunanjepolitičnih ciljev Slovenije po njeni osamosvojitvi. Deset let po vstopu pa se Slovenija sredi gospodarske krize sprašuje, koliko denarja sploh še vlagati za vojaške potrebe.

Članice Nata so se namreč zavezale, da bodo vsako leto dva odstotka bruto domačega proizvoda namenile obrambnim potrebam. In, če je Slovenija ob vstopu namenjala 1,5 odstotka BDP, ga danes namenja le še 1,1 odstotka. Zahtevani delež dosegajo le ZDA (4,4 odstotka), Velika Britanija (2,4 odstotka), Grčija (2,3 odstotka) in Estonija (2,0 odstotka). Luksemburg na primer za varnost namenja le 0,4 odstotka BDP. Deklarativno se sicer vse države strinjajo, da trend zmanjševanja investicij v obrambne zmogljivosti ni dober.

V času, ko je zelo aktualna kriza v Ukrajini, so se znova obudila vprašanja, koliko kdo vlaga v svoje obrambne zmogljivosti in ali je Nato res nepotreben relikt zgodovine, kot menijo mnogi kritiki.

Nesporno je, da je glavni garant slovenske varnosti ravno članstvo v Natu. En primer tega je nadzor zračnega prostora, ki ga nad Slovenijo izvajata Italija in Madžarska. Nato za Slovenijo predstavlja tudi priložnost za modernizacijo Slovenske vojske (SV), saj lahko njeni vojaki na Natovih misijah po svetu enakopravno sodelujejo z najsodobnejšimi vojskami.

Se pa ob tem zastavlja vprašanje, ali je Slovenija deset let v Natu izkoristila na način, kot bi jih lahko. Kot so opozorili slovenski diplomatski viri, članstvo v Natu ponuja veliko možnosti. Od dviga svojega lastnega profila, pomena in teže v mednarodnih odnosih do tega, da bi morali bolje izkoristiti strateško prednost, ki jo ponuja slovensko sosedstvo, kjer vse države niso članice Nata. Nenazadnje bi morali v večji meri pogledati tudi na to, kako poslovati v Natu. Slovensko gospodarstvo bi lahko dobilo posel na kakem razpisu.

Slovenija je sicer upala, da bo že med prvimi povabljenkami v zavezništvo iz nekdanjega vzhodnega bloka, a je leta 1999 ob širitvi Nata na Češko, Madžarsko in Poljsko ostala praznih rok. Povabilo v članstvo je dobila na vrhu Nata v Pragi leta 2002.

Marca 2003 je kot edina kandidatka izvedla referendum, na katerem se je 66 odstotkov udeležencev izreklo za članstvo v Natu. DZ je pristopne listine ratificiral 24. februarja 2004. Skupaj z Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Romunijo in Slovaško je Slovenija postala polnopravna članica.

Leta 2009 sta se Severnoatlantskemu zavezništvu pridružili še Hrvaška in Albanija in Nato danes šteje 29 držav članic.

Letos Nato zaključuje najpomembnejšo tovrstno misijo "zunaj območja" svojih članic. V Afganistanu nameravajo do konca leta zaključiti bojne operacije v misiji Isaf in se preusmeriti v nadaljnjo pomoč in urjenje afganistanskih varnostnih sil.

Mnenja o uspešnosti skoraj trinajstletnega boja proti talibanom so deljena, a je Nato v Afganistanu ostal enoten do konca. V Iraku je kot zavezništvo sodeloval zelo omejeno, zgolj z misijo urjenja iraških vojakov, zaradi spornega posredovanja ZDA brez odobritve Varnostnega sveta ZN pa so se odnosi med "staro" in "novo" Evropo, ki je vojno v Iraku podprla s sporno vilniuško izjavo, precej ohladili.

Toda Nato je s svojo politiko konsenza pripomogel k pomiritvi. Da se odločitve v zavezništvu sprejemajo skupaj in ne s preglasovanjem, je pomembno načelo, na katerem temelji Nato.

In če se, kot včasih pravijo politiki, Slovenija prilagaja zahtevam Nata, je Nato vendarle tudi Slovenija. Že deset let.

Pahor: Definirali smo konceptualna vprašanja naše obrambe

Slovenija je po oceni predsednika Boruta Pahorja s članstvom v zavezništvu dosegla večino ciljev, ki jih je postavila že ob pripravah na vključitev. Februarja je sicer minilo tudi 20 let od začetka formaliziranega približevanja Natu. "V okviru zavezništva imamo zagotovljene temelje dolgoročnega stabilnega mednarodnega politično-varnostnega okolja, dosegli smo visok nivo nacionalne varnosti, smo soodgovorni in soodločamo o varnostnih vprašanjih in izzivih v Evropi kot tudi širše, s tem pa smo pridobili tudi primerno stopnjo mednarodnega ugleda in vpliva. Definirali smo konceptualna vprašanja naše obrambe, saj smo sestavni del del kolektivne obrambe, kar je omogočilo preobrazbo vojske v profesionalno silo, njeno organizacijsko prestrukturiranje, določitev in izgradnjo ključnih zmogljivosti ter tudi prevzemanje odgovornosti v mednarodnih vojaških poveljstvih in operacijah," je še zapisal vrhovni poveljnik Slovenske vojske.

Sedanji obrambni minister Roman Jakič pa v prihodnosti Nato vidi kot politično vojaško organizacijo, ki bo ključna za varnost širšega evroatlantskega prostora. "Bistvo reform je v izboljšanju zmogljivosti na petih bistvenih področjih, in sicer poveljevanju in kontroli, premestljivosti in mobilnosti, bojni učinkovitosti, vzdržljivosti v operacijah, logistiki ter preživetju na bojišču. Prav tako je naš cilj oblikovanje popolnoma povezljivih, učinkovitih in dobro opremljenih sil, ki lahko uspešno sodelujejo v vseh operacijah Nata," je poudaril Jakič.

Po mnenju načelnika generalštaba Dobrana Božiča je Slovenija dokazala, da lahko sledi zelo zahtevnim standardom in priporočilom zavezništva. Po njegovih besedah ob tem ne sme postati samovšečna in mora tudi v prihodnje razumeti pomen načela uravnotežene delitve bremen in tveganj. Prepričan je, da bi bila brez članstva Slovenska vojska danes povsem drugačna. "Drugačna, manj sodobna, samozadostna, zelo verjetno samozadovoljna, najbrž bolj obrnjena v preteklost kot v prihodnost," je ocenil.

Po oceni slovenskega zunanjega ministrstva pa Slovenija v Natu beleži otipljive dosežke, tako pri oblikovanju skupne politike zavezništva, pri zagotavljanju svojih varnostnih interesov, pri sodelovanju v Natovih operacijah in misijah kot pri aktivnem vključevanju v vse segmente zavezništva.

S tem se strinja tudi predstojnik katedre za obramboslovje na ljubljanski fakulteti za družbene vede Uroš Svete, ki ocenjuje, da bi brez Nata naša država zelo težko sama zagotavljala nacionalno varnost. Brez zavezništva bi se po njegovem mnenju znašli v položaju, ko bi težko sami zagotavljali nacionalno varnost. Prepričan je, da je Nato s članstvom Slovenije pridobil določen geostrateški prostor, saj je Slovenija na križišču dveh zelo pomembnih prometnih koridorjev.

'Po vstopu o Natu politika ni več govorila'

S tem se strinja tudi profesor mednarodnih odnosov na ljubljanski fakulteti za družbene vede Zlatko Šabič. Opozarja pa, da se v Sloveniji od vstopa v zavezništvo o Natu v politiki ni veliko govorilo. "Svoj cilj - članstvo - smo dosegli in to je bilo dovolj. Servira se nam stališče, da se mora Slovenija orientirati predvsem na Nato in na EU, da je to pač naše okolje, ostalim delom sveta pa se, če malce karikiram, posvetimo le, če nam ostane kaj časa," je povedal.

Sociolog in politični analitik Gorazd Kovačič, ki je članstvu v Natu nasprotoval že pred desetimi leti, pa je prepričan, da članstvo Sloveniji ni prineslo veliko koristi. Po njegovem mnenju je politični eliti bolj služilo kot nadomestek za šibko zunanjo politiko. Hkrati je opozoril, da so slovenske obrambne sile zdaj slabše usposobljene za obrambo domačega ozemlja. Prepričan je, da bi bila Slovenija tudi brez Nata, kjer je. Sodelovala bi tudi v nekaterih mesijah, predvsem tistih, ki so blizu (Kosovo, BiH). Pred desetimi leti bi lahko ostali neuvrščeni, dodaja.