(Foto: Dare Čekeliš)

Kot je znano, je leta 1991 državljanom drugih republik nekdanje SFRJ potekel rok za pridobitev slovenskega državljanstva. Večina od njih ga ni dobila zato, ker ga niso zahtevali, ko pa je čas za pridobitev državljanstva potekel, so po zakonu postali tujci. Državni organi so jih februarja 1992 izbrisali iz registra stalnih prebivalcev, saj naj bi v ta register spadali samo državljani, ne pa tudi tujci. "Kljub temu, da je slovensko ustavno sodišče dvakrat ugotovilo kršitev ustave v primeru izbrisa in da so na kršenje človekovih pravic opozarjali v vrsti mednarodnih mehanizmov prava človekovih pravic, je bil šele leta 2010 storjen prvi majhen korak naprej: spremembe zakonodaje, ki skušajo urediti statusni položaj izbrisanih," ob 20. obletnici dogodka pravijo predstavniki Amnesty International Slovenije, ki so v družbi predstavnikov Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije ter Mirovnega inštituta danes omenjeno problematiko predstavili predsedniku državnega zbora Gregorju Virantu.

Virant je predstavnikom izbrisanih predlagal, da se s predlogom za zakonsko spremembo obrnejo na poslanske skupine, in dodal, da so problemi po eni strani tako zakonske narave, za rešitev katerih so predstavniki podali nekatere predloge za spremembe zakona, ki ureja pravice izbrisanih in je začel veljati leta 2010, pa tudi takšni, ki nastajajo pri praktični implementaciji tega zakona. Po njegovih besedah so predstavniki izbrisanih opozorili, da postopki za pridobitev statusa tečejo predolgo, tudi devet mesecev ali več. Tu se je strinjal, da morajo biti postopki rešeni v zakonskem roku dveh mesecev.

Glavne pomanjkljivosti zakonskih sprememb, na katere želijo znova opozoriti, so, da zajemajo večino, a ne vseh kategorij izbrisanih, da uvajajo zapleten upravni postopek, da morajo izbrisani sami dokazovati pogoje za nazaj, da morajo kljub vsemu pri postopkih plačevati upravne takse, da je določena maksimalna dopustna odsotnost iz države 10 let, da ni mehanizmov integracije ali pomoči in da ni olajšav za združitev družine, kar efektivno onemogoča vrnitev izbrisanih.

Nova zakonodaja: Od 211 oddanih ugodili le 55 vlogam

Nova zakonodaja je po njihovih besedah v letu in pol omogočila povrnitev zgolj okoli 0,4 odstotka še neurejenih statusov. To je 55 ugodenih vlog od okoli 13.000 ljudi, ki statusa v Sloveniji še nimajo urejenega. Vloženih je bilo sicer 211 vlog, 80 ni bilo ugodenim, 76 jih je še v reševanju.

(Foto: Dare Čekeliš)

"Dejstva se vedno znova skušajo zamegliti: po razpadu Jugoslavije je bilo 25.671 državljanov drugih republik, ki so v Sloveniji živeli povsem zakonito, a si zaradi različnih razlogov niso uredili statusa ali pa so bile njihove vloge zavrnjene, brez opozorila, brez pravnega postopka in brez možnosti pritožbe," pravijo in nadaljujejo, da so tako tudi tisti, ki so sicer v Sloveniji živeli že več desetletij, zaradi izbrisa izgubili številne pravice, med drugim tudi do šolanja in stanovanja ter dostop do zdravstva. "Tak postopek ni veljal za ostale tujce, denimo Nemce, ki so imeli do tedaj pravico stalno prebivati v Sloveniji in se jim je status v novi državi avtomatično prilagodil," so še dodali.

"Ne drži, da je izbris urejen!"

Da je izbris "urejen", nikakor ne drži, omenjeni komentirajo dosedanje ukrepe slovenskih politikov. "Sploh se še niso dotaknili poprave krivic in primerne nadomestitve za izgubljena leta. Še več, država se je celo pritožila na odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice iz leta 2010, ki je ugotovilo kršitve pravice do zasebnega in družinskega življenja ter pravice do učinkovitega pravnega sredstva," pravijo.

Ker 20. obletnica izbrisa sovpada z zamenjavo oblasti, so vlado Janeza Janše pozvali, naj vendarle zagotovi zadoščenje izbrisanim z javnim priznanjem diskriminatornosti izbrisa ter javnim opravičilom zanj, naj povrne nezakonito odvzeti pravni status in omogoči nemoteno družinsko življenje, naj poskrbi za odškodnine, ustanovi neodvisno preiskovalno komisijo, ki bi proučila stanje na področju, in naj zadevo analizira v želji, da se kaj podobnega nikdar več ne ponovi.