FOTO: Ne pristajajo na to, da bi jih banke še naprej 'odirale'

V središču Ljubljane se je dopoldne zbralo okoli 150 do 200 ljudi, nezadovoljnih zaradi ravnanja poslovnih bank in Banke Slovenije pri vprašanju posojil v švicarskih frankih. Udeleženci shoda, ki ga organizira Združenje frank, od Banke Slovenije zahtevajo vzpostavitev dialoga in nadzora nad bankami, od vlade pa pričakujejo, da jim bo prisluhnila.

Na transparente so zapisali, da niso špekulanti, spraševali so se, zakaj tvega le kreditojemalec, in zahtevali poštene kredite ter poštene pogodbe z bankami.

Opozarjajo, da lahko številni ostanejo na cesti, tako da bodo postali socialni problem.

Reševali stanovanjska vprašanja

Številni so danes s seboj prinesli makete hišic s strehami v barvah švicarske zastave, ki opozarjajo, da je večina z najemom posojila v frankih reševala lastno stanovanjsko vprašanje. Med udeleženci shoda je bilo tudi veliko družin.

Zbrani so se nato še sprehodili do sedeža Banke Slovenije in ob glasnih žvižgih pred vhod položili transparente in makete hišic.

Predsednik Združenja frank Aleš Majcenovič je poudaril, da bi Banka Slovenije kot regulator trga morala poskrbeti za pošteno poslovno prakso bank. V njihovem primeru namreč ni bilo tako, posledice tega ravnanja pa se zdaj izkazujejo.

Kreditojemalci so ta posojila sklenili v dobri veri, da bi rešili stanovanjsko vprašanje, ti krediti so jim bili namreč ponujeni kot ugodni, stabilni in varni, je dodal. Posojila v švicarskih frankih so bila cenejša, povprečni posojilojemalci pa so temu nasedli in se niso spraševali, kaj je za tem, je še povedal Majcenovič.

Zdaj vidijo, da so bili posojilojemalci v švicarskih frankih popolnoma prepuščeni na milost in nemilost bank. Nekaterim so obroki kredita narasli za 50 odstotkov, glavnica tudi po 60 ali 70 odstotkov, je opisal težave posojilojemalcev v frankih. Večinoma gre za stanovanjska posojila, torej življenjski projekt posameznikov, je poudaril, zato jih, kot pravi, posebno bolijo zmerljivke, da so bili špekulanti.

V združenju tudi ne želijo popolnoma nič iz državnega proračuna, ampak le to, da se banke odrečejo dodatnim dobičkom, ki jih služijo na zanje nepošten način. Na to, da bi jih banke še naprej "odirale", ne pristajajo, pravi, zato nameravajo tudi dokazati, da je šlo za popolno zavajanje potrošnikov. In če druge poti ne bo, bodo svoje pravice iskali po sodni poti, je sklenil Majcenovič.

Shodi tudi v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu

Protestni shodi posojilojemalcev v frankih so se danes poleg v Ljubljani zvrstili še v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu. Protestniki so pristojne, predvsem centralne banke, pozivali k ukrepanju in opozarjali, da se ne bodo vdali.

V Zagrebu se je protesta po oceni policistov udeležilo okoli 450 ljudi, po navedbah organizatorja, društva Franak, pa na koncu skoraj 1000 ljudi. V prestolnico so prišli z vseh koncev države. Opremljeni so bili s sporočilom za hrvaško centralno banko: "Kje ste bili?" Pred njenim poslopjem so prižgali tisoč sveč.

Na transparentih, ki so jih nosili s seboj, je bilo mogoče po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina brati napise "Stop ropu dolžnikov", "Vse kredite v kune".

Okoli sto posojilojemalcev v frankih se je zbralo tudi v Sarajevu. Tudi tam so protestniki od oblasti zahtevali, da jih osvobodijo od tega, čemur pravijo rop dolžnikov, piše Hina. Obiskali so poslopja predsedstva BiH, bosanske centralne banke in eno od poslovalnic banke Hypo Alpe Adria ki je v BiH potrdila največ posojil v švicarski valuti.

Predsednik tamkajšnjega društva Švicarac Kemal Duraković je izpostavil, da zaradi občutnega zvišanja obrestne mere posojil ni sposobnih vračati več kot 9000 ljudi. Hypo po njegovih besedah neupravičeno služi na tečajnih razlikah, kreditojemalci pa medtem siromašijo v "Hypovih taboriščih". "Naša ocena je, da Hypo na podlagi tečajnih razlik ustvarja dodaten dobiček v višini najmanj milijarde konvertibilnih mark (okoli 500 milijonov evrov)," je dodal. Posojilojemalci v frankih zato trdijo, da bodo vztrajali, da se ta donos banke vrne in da se jim znova zagotovi dogovorjeno obrestno mero.

V Beogradu je protestni shod organiziralo društvo Efektiva, udeležilo pa se ga je nekaj sto lastnikov kreditov v frankih. Na poti od centralne banke do poslopja vlade so vzklikali gesla, kot so "Lopovi, lopovi!". Protest so izrazili tako, da so blokirali promet na eni od ulic pred poslopjem srbske vlade. Pohod so sicer začeli pred srbsko centralno banko.

Protestniki so od državnih organov zahtevali konverzijo kreditov iz frankov v evre - ob obrestni meri, ki je veljala na dan izplačila posojila -, enakopraven odnos v dialogu s centralno banko in poslovnimi bankami ter povračilo "nezakonito plačanega denarja na podlagi zvišanih obresti in raznih bančnih provizij", navaja srbska tiskovna agencija Beta.

Zakaj protesti?

Resne težave so za posojilojemalce nastale, ko je švicarska centralna banka 15. januarja nepričakovano odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarsko valuto pri 1,20 franka za en evro, ki jo je z različnimi ukrepi na valutnem trgu branila dobra tri leta. Vrednost franka je v primerjavi z evrom precej poskočila, s tem pa so se drastično dvignili tudi mesečni obroki odplačevanja kreditov.

Medtem ko so nekatere države, kot sta Hrvaška in Madžarska, ki imata lastno valuto, stopile v bran številnim kreditojemalcem in sprejele ukrepe za omejevanje podobnih težav, je slovenska vlada na podlagi analize Banke Slovenije ocenila, da ukrepi niso potrebni. Je pa napovedala, da bo pod drobnogled vzela ravnanje bank pri dajanju takšnih kreditov.