Združena levica se zavzema za odpis dolgov najrevnejšim prebivalcem

Poslanska skupina Združena levica (ZL) je pripravila osnutek zakona o enkratnem odpisu dolga najranljivejšim. Predlog je dober tako za tistega, ki ne zmore plačati položnic, kot za podjetje, ki bi lahko odpisalo dolg. Najrevnejšim namreč daje možnost novega začetka, podjetjem pa možnost enostavnega in poceni očiščenja bilanc, verjame prvi poslanec ZL Luka Mesec. Država bi namreč podjetjem v zameno za izbris priznala davčne olajšave.

Mesec je v DZ dejal, da se v Sloveniji že sedem let ukvarjamo le z reševanjem gospodarske in finančne krize. Ker je bil pri tem upoštevan le ekonomski vidik in se je ves čas le varčevalo, je trpela sociala, je dodal. Posledično pod pragom revščine živi že 291.000 ljudi, od tega 55.000 otrok, je povedal. Vse več ljudi ne zmore plačevati osnovnih življenjskih stroškov, kot so komunalne storitve, električna energija, račun za mobilni telefon, RTV-prispevek.

Problematiko neplačanih položnic je vodja poslanske skupine ZL ponazoril s konkretnimi podatki. Simobil ima zaradi uporabnikov, ki niso sposobni poravnati položnic, trenutno odprtih 214.00 računov v višini 22 milijonov evrov, RTV Slovenija pa beleži pet odstotkov naročnikov, ki s plačilom RTV-prispevka zamujajo več kot 180 dni.

Odpis za tiste, ki prejemajo manj kot 593 evrov mesečno

V ZL so v tej luči po zgledu Hrvaške, Madžarske, Makedonije in Islandije pripravili osnutek zakona o enkratnem odpisu dolgov najranljivejšim. Odpis naj bi bil mogoč v dejavnostih, ki pokrivajo elektriko, plin, ogrevanje, komunalne storitve, najemnine za stanovanja in telekomunikacijske storitve. Za odpis pa bi lahko kandidirali dve kategoriji ljudi: prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter vsi, ki so v zadnjih 12 mesecih v povprečju prejemali manj kot 593 evrov neto mesečno.

Predvideli pogoje za preprečitev zlorab

Da ne bi prihajalo do zlorab, so v ZL predvideli več varovalk. Tako se denimo za odpis ne bi mogel potegovati nekdo, ki ima več kot eno nepremičnino. Demotivacijo in špekulacije glede nadaljnjega plačevanja položnic se medtem skuša preprečiti tako, da bi bili lahko odpisani le dolgovi, ki so zapadli do 31. decembra lani.

Postopek odpisa bi po Meščevih besedah potekal v treh fazah. V prvi fazi bi Finančna uprava RS (Furs) podjetja pozvala h kandidaturam za odpis, ta pa bi se prijavila na poziv. ZL rok za to v osnutku zakona postavlja konec avgusta. V drugi fazi bi prebivalci oz. gospodinjstva predložili ustrezna dokazila, da se za to lahko potegujejo, v tretji fazi pa bi prišlo do odpisa.

Odpisi koristni tudi za podjetja

Podjetja naj bi bila za odpis zainteresirana zato, ker bi jim država priznala davčne olajšave. V višini odpisanega zneska bi bila namreč oproščena plačila davka od dohodka pravnih oseb in davka na dodano vrednost (DDV). Poleg tega bi lažje odpisala dolgove in počistila bilance. To je sicer mogoče že po obstoječi zakonodaji, a je zaradi predvidenega postopka izdajanja opominov, predlogov za izvršbe in dokazovanja, da te niso mogoče, zapleteno in drago. "Podjetja se zato te prakse ne poslužujejo, dolgovi pa se zbirajo v bilancah - kot pri Simobilu," je dejal Mesec.

Odpis dolgov ne bi vplival na proračun

Osnutek zakona bi lahko zajel okoli 200.000 ljudi, koliko manj davkov bi se z njegovega naslova zlilo v proračun, pa ni znal povedati. To bi bilo odvisno od prijavljenih dolžnikov in podjetij, v nobenem primeru pa ne bi imelo posledic za letošnji proračun, je navedel. Izpad davkov bi deloma kompenzirala večja potrošnja tistih, ki bi jim bili odpisani dolgovi, je pristavil.

Mesec glede na izkušnje v tujini ne verjame, da bi bili lahko odpisi s strani Evropske komisije razumljeni kot nedovoljena državna pomoč.

Pričakujejo podporo koalicije

Poslanec ZL sicer pričakuje podporo koalicije. V vrstah SD, DeSUS in deloma tudi SMC jo je bilo zaznati že, ko so na matičnem odboru v DZ februarja pripravo tovrstnih sprememb predlagali vladi, a so bili zavrnjeni, ker niso bili dovolj konkretni, je opozoril. "Zato smo naredili korak naprej in pripravili konkreten zakon," je povedal. Spomnil je še, da je SMC v predvolilnem času napovedovala bolj socialno politiko.

Ob tem je zavrnil pomisleke, da je osnutek zakona plod rivalstva med ZL in SD. Ministrstvo za delo pod vodstvom ministrice iz vrst SD Anje Kopač Mrak namreč pripravlja podoben zakon. A medtem ko ZL cilja na raven države, ministrstvo cilja na raven občin, je pojasnil Mesec.