VIDEO: Združbe bodo vse več droge v Evropo tihotapile tudi prek Slovenije

Predavatelj s fakultete za varnostne vede Bojan Dobovšek je v oddaji 24UR OB ENIH ob izvajanju največje akcije proti organiziranemu kriminalu v Sloveniji pojasnil, da se v času gospodarskih kriz vse več ljudi zateka h kriminalu, kar pa kriminalne organizacije izkoriščajo.

Povedal je, da so poti za tihotapljenje drog na Balkanu že povsem znane. Tako potuje droga iz Turčije preko držav nekdanje Jugoslavije v Evropo. To je t. i. balkanska pot, druga gre prek Italije, tretja pa je severno-črnomorska pot, ki je znana tudi kot svilna pot Marca Pola. Pri tem poudarja, da so te poti bolj ali manj tradicionalno znane. Storilci pa morajo biti inovativni pri načinih transporta.

Dobovšek je dejal, da je trenutno zelo močna italijanska mafija Ndrangheta, njene poti pa v Italijo vodijo prek Afrike do italijanskega škornja, od tod pa naprej v Evropo. Po tej poti naj bi v Evropo kriminalne združbe pretihotapile največ kokaina. Del ga prek pristanišča Bari pošljejo v Črno goro, kjer gre naprej po balkanski poti, del pa gre direktno v Evropo. Ta pot naj bi bila tudi najbolj aktivna. Predvidevanja pa so, da bo vse več droge pot v Evropo našlo prav prek Balkana, kar pomeni tudi prek Slovenije.

Ta se je tradicionalno začela s transportom heroina, trenutno pa se uporablja tudi za transporte orožja, belega blaga, ponaredkov in tudi zdravil. V obratno smer pa potujejo tudi ukradeni avtomobili in druge dobrine, pojasnjuje Dobovšek.

Pri trgovanju z nelegalnimi drogami, orožjem in drugimi prepovedanimi stvarmi so zaslužki zelo visoki, še zatrjuje slovenski strokovnjak. Cena se lahko od proizvajalca do končnega kupca poveča tudi za osemkratnik. Pri tem pa opozarja, da so ravno te astronomski zneski posledica tega, da se v trenutku, ko policija ustavi eno združbo, v zelo kratkem času pojavita "dve novi".

Tako nelegalno zaslužen denar združbe nato perejo prek različnih načinov. Zadnje čase se kriminalne združbe pogosto odločajo za odpiranje podjetij, v katere plasirajo nelegalno zaslužen denar, ki potem postane "čist". Pogosto sodelujejo tudi z "beloovratniškimi kriminalci". To naj bi bili ljudje, ki pogosto delajo za kakšno ugledno institucijo (banko, borzo, lahko tudi podjetje) in znajo upravljati s finančnimi transakcijami. Te nato seveda opravijo proti plačilu za njihovo uslugo.

Balkanski bojevnik najbolj odmevna akcija proti drogam

Ravno balkansko in italijansko pot pa so uporabljale tudi kriminalne združbe, ki so bile tarča mednarodne akcije Balkanski bojevnik. Ta je do danes veljala za največjo akcijo policistov v boju proti prepovednim drogam. Kriminalisti in policisti so 25. maja leta 2010 prijeli 17 osumljencev, ki se zdaj zagovarjajo pred sodiščem. Med njimi je bil tudi Dragan Tošić, ki naj bi bil vodja slovenskega dela narkokartela t. i. kokainskega kralja Darka Šarića.

Takrat prijeti slovenski državljani naj bi sodelovali v mednarodni združbi, ki je organizirala prevoz kokaina iz Južne Amerike prek Južnoafriške republike v Evropo. V Sloveniji so policisti in kriminalisti po dveh letih dela na območjih Ljubljane, Kranja in Kopra opravili več kot 30 hišnih preiskav.

Pred dvema dnevoma je minilo natanko leto dni od začetka sojenja 17 obtoženim. Poleg Tošića so na zatožni klopi tudi brata Mirzet in Miralem Lucević, Boštjan Kopčič, Dragan Beljkaš, Anes Selman, Peter Khermayer, Sandra Udrih, Đemajli Manđuka, Robert Šabič, Jakob Remškar, Valter Abramovič, Tadej Poljak, Marko Bublič, Dejan Zupan in Suzana Remš.

Združba naj bi v sodelovanju s hrvaškimi, srbskimi in črnogorskimi državljani v Južni Ameriki kupovala kokain ter poskrbela, da je prišel do Evrope, natančneje v Italijo. Nato naj bi kokain iz italijanskih pristanišč skladiščili v stanovanjih po severni Italiji. Kot ugotavlja tožilstvo, so delovali hierarhično, s točno določenimi vlogami in končnim namenom zaslužka od prodaje droge. Pri tem naj bi uporabljali tako šifrant za telefonske številke kot različne vzdevke za vpletene v preprodajo.

Poti droge vodijo tudi prek Slovenije

Kot že omenjeno, naj bi bil vodja kokainske balkanske združbe Črnogorec Šarić. Z njim naj bi pri tihotapljenju droge sodelovali državljani praktično vseh držav nekdanje Jugoslavije, pa tudi Italije. Droga pa naj bi potovala tudi preko Slovenije.

Prav to je razlog, da so predstavniki Slovenije, Srbije, Hrvaške, BiH, Makedonije in Črne gore v Zagrebu februarja leta 2010 podpisali izjavo o tesnejšem sodelovanju v boju proti drogam. Prek t. i. balkanskih poti naj bi v Evropo prišlo kar 80 odstotkov heroina iz Afganistana in Pakistana. Cvetelo pa naj bi tudi tihotapljenje orožja, eksploziva in ljudi. Pri tem igra Slovenija vlogo tranzitne, pa tudi ciljne države.

Tudi marihuano naj bi pretežno vzgajali v vzhodni Evropi, med drugim tudi v Albaniji. Albanska marihuanska pot naj bi v zahodno Evropo vodila prek držav bivše Jugoslavije, tudi Slovenije. Po nekaterih navedbah naj bi jo najprej prepeljali v Črno goro, nato pa v BiH, Srbijo, Hrvaško in Slovenijo. Slovenija je edina članica Evropske unije in je zato zelo primerna za distribucijo v države članice.