Gantar: Javno zdravstvo ostaja

Brez učinkovitih ukrepov se bo število tistih, ki ne zmorejo plačevati dopolnilnega zavarovanja, s 100.000 povečalo na 300.000. Eden izmed očitkov vladajoči politiki je ta, da želi politika uničiti javni zdravstveni sistem, nato pa ga privatizirati. Da je treba ohraniti in narediti učinkovitejši javni zdravstveni sistem, pa so prepričani organizatorji jutrišnjega shoda za pravico do zdravljenja. Z njihovimi zahtevami se strinja tudi minister za zdravje Tomaž Gantar, vendar opozarja, da je 1. september za pripravo vseh ukrepov nerealen rok.

Ukrepi, ki jih načrtuje ministrstvo

Predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je šel v javno razpravo minuli petek, bo po besedah ministra za zdravje zagotavljal javno zdravstvo tudi vnaprej, predstavlja pa tudi pot za zagotavljanje vzdržnega zdravstvenega sistema. Predlog zakona med drugim poostruje področje koncesij, prepoveduje oglaševanje zdravstvenih storitev in predvideva združevanje bolnišnic.

Po predlogu zakona so zdravstveni domovi še vedno nosilci primarne zdravstvene dejavnosti, pri čemer pa je v zakonu določen najmanjši obseg dejavnosti, ki jo morajo opravljati. Na sekundarni ravni se bodo lahko zavodi povezovali v zdravstvene centre. To bodo lahko storili zavodi na lastno pobudo ali pa bo to storilo ministrstvo za zdravje.

Ministrstvo bo še vedno podeljevalo koncesije za sekundarno raven, lokalna skupnost pa za primarno raven. Vendar pa bo lahko tudi ministrstvo v izjemnih primerih podelilo koncesije za primarno raven, če bo ogrožena dostopnost prebivalstva do zdravstvenih storitev v okviru primarnega zdravstvenega varstva. Kot možen primer takšnega interveniranja ministrstva je Gantar izpostavil nedavni zaplet pri podeljevanju koncesije Železniškemu zdravstvenemu domu v Ljubljani.

Spremembe na področju podeljevanja koncesij

Sicer pa je področje koncesij v predlogu zakona po ministrovih besedah zelo natančno opredeljeno. Podelitve koncesij bodo po njegovih besedah možne zlasti v primerih, ko lokalna skupnost ne bo mogla zagotoviti zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot jo bo predvidela nova javnozdravstvena mreža. Prav tako bo z zakonom omogočen poostren nadzor nad izvajanjem koncesij, opredeljeni so tudi natančni pogoji za dodelitev koncesij. Koncesije na področju zdravstva se bodo poslej podeljevale za določeno obdobje, največ za 25 let, je povedal Gantar na današnji novinarski konferenci.

Področje, kateremu so nasprotovali zlasti v zdravniškem sindikatu Fides, je omejevanje dela javnozdravstvenih delavcev pri drugem delodajalcu. To bo možno le pod določenimi pogoji in s soglasjem primarnega delodajalca ter največ za šest ur tedensko. Prav tako zdravniki ne bodo mogli pridobiti koncesije za dejavnost, ki jo opravljajo v javnem zdravstvenem sistemu.

Specializacijo bo v veliki večini krila zavarovalnica

Po novem bo za razpisovanje in določanje števila specializacij odgovorno ministrstvo in ne področne zbornice, kakršna je bila dosedanja praksa. Prav zaradi nje je po ministrovih besedah neustrezna in podhranjena mreža storitev na primarni ravni. Izvajanje specializacij bo v 80 odstotkih krila zdravstvena zavarovalnica, preostalo pa zdravstvena ustanova, kjer se bo specializacija izvajala.

Predlog zakona tudi podrobneje ureja področje zbornic ter uvaja določene novosti. Članstvo v zbornicah bo prostovoljno, razen pri zdravniški zbornici. Ta je namreč opredeljena z zakonom o zdravniški službi in ne zakonom o zdravstveni dejavnosti. Zbornice bodo javna pooblastila dobila na podlagi javnih razpisov oz. natečajev, bo pa izvajanje pooblastil omejeno na tri leta. Razpisne pogoje pa bodo zbornice morale izpolnjevati ves čas trajanja javnega pooblastila.

Upokojenci: Javno in zasebno zdravstvo naj bosta ločena

Nad zdravstvenim sistemom so zaskrbljeni tudi v Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus). Zahtevajo hitre in učinkovite ukrepe, s katerimi bi preprečili poslabšanje razmer. Poudarjajo tudi nujnost, da sta področji javnega in zasebnega zdravstva jasno ločeni. "Medtem ko se javni zdravstveni sistem bori s hudim pomanjkanjem sredstev in krči programe, v določenih zdravstvenih zavarovalnicah nastajajo dobički," je na današnji novinarski konferenci opozorila predsednica Zdusa Mateja Kožuh Novak. "Zahtevamo, da se ti dobički vrnejo nazaj v javni zdravstveni sistem," je poudarila.

V Zdusu zahtevajo sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi in o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Če ga ne bo do jeseni, bodo zakonski predlog vložili sami z ustreznim številom podpisov državljank in državljanov, so napovedali.

Glede nasprotovanja zdravniških organizacij predlaganim rešitvam v zakonu pa je Gantar dejal, da minister ne more biti njihova podaljšana roka, saj je področje delovanja ministrstva bistveno širše. Pozdravlja željo po sodelovanju, vendar pa minister Gantar opozarja, da so za del anomalij in odgovornosti za trenutno stanje v zdravstvu tudi sami odgovorni.