FOTO in VIDEO: Kuštrin: Če bo oblast arogantna, bomo napovedali enotedensko stavko

Celodnevna stavka zdravnikov je po oceni zdravniških organizacij uspela. Po vseh večjih bolnišnicah v državi so se zdravniki množično udeleževali stavke, stavkokazov je bilo po besedah Bojana Popoviča iz Fidesa malo. Ob tem v zdravniških organizacijah napovedujejo, da bodo z vetrom v jadrih nadaljevali s svojimi zahtevami. Fidesu so se pri stavki pridružili tudi družinski zdravniki iz sindikata Praktikum.

Predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin je na današnjem popoldanskem sestanku zdravniških organizacij izrazil upanje, da je politika razumela njihovo opozorilo. "Če tega niso danes razumeli, pa bodo v prihodnosti. Če bo oblast arogantna, bomo napovedali enotedensko stavko," je dejal.

Dodal je, da zdravniške organizacije sedaj ne smejo zaspati oz. počivati na uspehu današnje stavke, pač pa morajo takoj začeti z izdelavo strategije do konca leta, kako prepričati javnost z njihovimi argumenti.

Hodniki zdravstvenih ustanov so bili danes pretežno prazni. Tako v bolnišnicah kot v zdravstvenih domovih po državi so ugotavljali, da je delo teklo brez večjih težav in da je bilo bolnikov manj kot običajno. Predvsem v nekaterih zdravstvenih domovih so se odločili za mehko obliko stavke, jo torej podpirajo, a kljub temu je delo potekalo nemoteno.

Kako je bilo v ljubljanskem kliničnem centru?

Kuštrin je sicer spregovoril ob začetku stavke v UKC Ljubljana. Opomnil je, da so standardi in normativi v prvi vrsti namenjeni bolnikom, za dobre izide zdravljenja. "Če tega ne bomo dosegli, lahko zapremo štacune. Primera Radan verjetno ne bi bilo, če bi bila kadrovska zasedba na intenzivnem oddelku prava," se je Kuštrin navezal na odmeven primer zdravnika z nevrološke klinike Ivana Radana, ki ga policija sumi umora sedmih bolnikov.

Ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc je Kuštrin znova očital laganje, ko trdi, da obstajajo delovne skupine za pripravo standardov in normativov. Spomnil je, da so standarde in normative, objavljene v modri knjižici, pripravili prav na ministrstvu za zdravje v času ministrovanja Zofije Mazej Kukovič na pobudo zdravniških organizacij in so jih te le natisnile v modri knjižici.

'Gre za razumne stavkovne zahteve'

Predstavnik Fidesa v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana Milenko Stankovič je poudaril, da so stavkovne zahteve zdravnikov razumne. Sprejem standardov in normativov bi v prvi vrsti šel v korist bolnikov, njihove varnosti. Tudi ko zahtevajo dvig zdravniških plač, pa tega ne pričakujejo čez noč, ampak da bi do tega prišli v mandatu te vlade, torej treh letih, je poudaril. Ob tem je napovedal, da bodo na ministrstvo poslali tudi zahtevo po čim prejšnji ureditvi urgence v UKC Ljubljana. Sedanje razmere na urgenci so namreč neživljenjske tako za delo zdravstvenega kadra kot za bolnike.

Hojker: Stanje v slovenskem zdravstvu iz dneva v dan bolj kritično

Strokovni direktor UKC Ljubljana Sergej Hojker je izrazil podporo stavki zdravnikov. Kot je ocenil, je stanje v slovenskem zdravstvu iz dneva v dan bolj kritično. Ob tem je opozoril, da je ravno v sredo s kirurške klinike prejel protest zdravnikov, ki delajo pri transplantacijah v UKC Ljubljana. Obvestili so ga, da s 1. junijem ne nameravajo več sodelovati pri tem programu, če ne bodo plačani.

'Eni delajo veliko, drugi nič'

Predsednik zdravniškega društva Pavel Poredoš je poudaril pomen standardov in normativov: "Ministrstvo in izvajalci bi s tem dokumentom imeli orodje, da bi videli, kaj in koliko kdo dela. Tudi v tej hiši nekateri delajo veliko, drugi pa malo ali celo nič. Zlasti če bi uvedli še variabilni del plače, bi se marsikdo zamislil in začel delati drugače," je ocenil Poredoš.

Odvetnik Fidesa Bojan Popovič je glede zdravniške zahteve po dvigu plač zavrnil trditve, da država ne bi zdržala dviga zdravniških plač. "Tudi če je to 100 milijonov, je celo zdravstvo težko tri milijarde evrov. Problem so ideološke bariere. Pri nas imamo enakost v revščini," je dejal Popovič.

Predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina je poudaril, da to danes ni stavka, ampak odgovorno ravnanje in opozorilo tistim, ki ne obvladujejo svojih funkcij. "Če je kaj v krizi v tej državi, je v krizi upravljanje slovenskega zdravstva. Nekateri incidenti v zdravstvu so posledica sistemskih procesov. Ni zgolj zdravnik kriv, ko se zgodi zaplet ali težava, večinoma so razlogi sistemski in ti ležijo na duši upravljavcev slovenskega zdravstva," je dejal in razmere ocenil kot perverzne.

Novo mesto

V Zdravstvenem domu Novo mesto so na različne načine stavkali skoraj vsi tamkajšnji zdravniki in zobozdravniki. Zaposlenih imajo sicer 67 zdravnikov in 15 zobozdravnikov. V Splošni bolnišnici Novo mesto je stavkala večina od 160 tam zaposlenih zdravnikov. Delo v bolnišnici je organizirano v skladu s stavkovnimi navodili. Obravnavali so samo nujne primere.

Maribor

V stavki je v UKC Maribor sodelovalo od 280 do 290 zdravnikov. V UKC Maribor so pojasnili, da je bilo na vseh oddelkih na dan stavke naročenih skupno 1449 bolnikov, od tega so realizirali kar 1487 pregledov, kar pripisujejo urgentnim pregledom. Zaradi celodnevne stavke so na oddelkih prenaročili 80 bolnikov, ki bodo nov termin za obravnavo prejeli v roku 14 dni. V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor je okoli 40 članov Fidesa in vsi naj bi stavkali.

Ptuj

V ptujski bolnišnici se je stavki pridružila večina od skupaj 40 zdravnikov specialistov. Ker so se ptujski zdravniki znašli na vrhu lestvice najbolje plačanih v državi, vodja tamkajšnjega sindikata Fides Borut Kostanjevec pravi, da je prav zato njihov interes po uveljavitvi standardov in normativov še toliko večji. Tako visoke plače so predvsem iz naslova številnih nadur. "Gre za posameznike, ki skoraj nimajo družinskega življenja, zato je prav, da se enkrat določi, koliko zdravnik dejansko mora narediti za svojo plačo. Naša bolnišnica ima majhne oddelke, kjer so recimo zaposleni po trije zdravniki, in če potem eden od njih ne pristane, da bo delal tako veliko, morata ostala dva še toliko več," je pojasnil Kostanjevec.

Gorenjska

V Splošni bolnišnici Jesenice so bili na delovnih mestih vsi razpoložljivi zdravniki, ki jih je sicer v tem času nekoliko manj zaradi izobraževanj in dopustov. Nekaj nenujnih ambulantnih pacientov so prenaročili na nov datum v prihodnjih dneh, o katerem so jih že prej obvestili. Operativne posege so izvajali samo na nujnih pacientih in pri pacientih v starostnih skupinah pod 18 in nad 65 let. Pacienti v večini zdravstvenih domov v Kranju in Škofji Loki sploh niso občutili.

Goriška in Obala

Tudi na Goriškem zaradi zdravniške stavke ni bilo večjih nevšečnosti. V Splošni bolnišnici Dr. Franca Derganca so se na stavko pripravljali že od začetka tedna.

Do zapleta naj bi prišlo tudi v Kopru, kjer tamkajšnji direktor zdravstvenega doma ni pustil v domu razobesiti plakatov Fidesa. Po njegovih besedah so od svojega članstva zahtevali striktno upoštevanje stavkovnih pravil. Okoli 10 odstotkov članstva se, kot pravi, teh pravil ni strogo držalo.

Kdo sodi v nujni primer?

Zdravniki so obravnavali le nujne primere oziroma bolezenska stanja, pri katerih bi opustitev zdravljenja v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali smrt. Poleg tega je zdravnik v času stavke dolžan opravljati vse zdravstvene storitve za otroke do 18. leta starosti in bolnike, starejše od 65 let, ter vse zdravstvene storitve, povezane z nosečnostjo in porodom.

Legitimna, a neupravičena

Stavka zdravnikov ne bo plačana, saj ni posledica kršitve kakšne kolektivne pogodbe ali katerega koli akta, ki ga vlada ne bi izpolnjevala. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc sicer pravi, da je stavka legitimna pravica sindikata, a dodaja, da na izsiljevanje ne bo pristajala. Prav tako ministrica ne prevzema odgovornosti za nevšečnosti, ki so jih zaradi stavke morda občutili bolniki.

Ministrica je kritična do tega, da Fides že danes napovedujejo veliko stavko, ki naj bi bila jeseni, čeprav sindikat še ne ve, kaj bosta ministrstvo in vlada v tem času naredila. Poudarila je, da zagovarja dialog in spremembe ter da se držijo sklenjenih dogovorov.

Koprivnikar: Stavka je nepotrebna in celo neupravičena

Zdravniška stavka je po ocenah ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja nepotrebna in neupravičena. Kot je dejal, potekajo pogovori glede plač in tudi glede standardov in normativov. Poleg tega ne stavkajo za izpolnitev pravic, pač pa stavko uporabljajo kot pritisk za izpolnitev pogojev sindikatov, meni Koprivnikar. Minister ne vidi razloga, da bi vlada popustila pritiskom sindikatov. Ministrstvo za zdravje bo po njegovih besedah pripravilo standarde, tako da bodo uporabni in skladni z ostalimi poklicnimi skupinami, medtem ko nadaljujejo tudi s pogovori za spremembe in izboljšave v plačnem sistemu.

Glede slednjega je pojasnil, da so za zdaj pripravili analizo in jo tudi spremenili glede na zahteve sindikalnih partnerjev, bodo pa vsekakor šli predlogi v smer večjega variabilnega dela plače, ki bo moral temeljiti na dejanskih rezultatih dela.

Koprivnikar pričakuje, da se bodo za te izboljšave sistema dogovorili še letos, kdaj bodo začele v praksi delovati, pa je odvisno od zakonodajnih postopkov, je dodal.

Koliko za koga?

Kot zanimivost si poglejte prispevek novinarjev 24UR, ki je bil objavljen aprila. Iz njega je razvidno, da je na lestvici 50 najbolje plačanih posameznikov v javnem sektorju kar 49 zdravnikov. Z njihovimi plačami se ne moreta kosati niti predsednik države in premier.  

Kljub temu pa je treba poudariti eno stvar – položaj mladih zdravnikov, mladih specialistov in specializantov ni rožnat.

"To smo tisti, ki nam je sedanja zakonodaja že v osnovi odvzela možnost, da bomo kdaj prišli do opevanega 55 ali celo 57 plačnega razreda. Tisti, ki delamo v 40 in 41 plačnem razredu in naša neto plača ne presega 1.300 evrov. Tisti, ki delamo dežurstva v najbolj neugodnih terminih in za 24 ur dobimo manj kot 80 evrov. Tisti, ki nas že po nekaj mesecih vržejo v prepolne ambulante z navodilom "znajdi se, saj si študiral medicino" in za lasten stetoskop, brez katerega ne moremo, reskiramo plačo enega dežurstva. Tisti, ki nam norme in pravila ne pomagajo veliko, saj nam jih kroji organizacija dela sama kot taka. Tisi, ki se učimo direktno na terenu in nimamo časa za študij literature, ki naj bi ga tekom specializacije imeli. Tisti, ki hodimo na letne dopuste pozimi in ne moremo koristiti vseh dni dopusta, saj smo najmlajši – že leta in leta ... saj so oddelki kadrovsko podhranjeni ... in časa za naše proste dni preprosto ni," so zapisali v sporočilu za javnost.

Prav tako tožijo, da zaradi narave zaposlitve ne morejo dobiti kreditov, da se s partnerji odtujujejo, saj delajo nešteta dežurstva. Prav tako, da jim starejši kolegi na ramena nalagajo še dodatno breme, ki naredi prepad z ostalimi sovrstniki. "Zaradi vsakodnevnega zavedanja, da po koncu specializacije za nas službe verjetno ne bo. Kako si lahko potem ustvarimo življenje? Kako si lahko postavimo zdrave temelje," postavljajo vprašanja, ki si jih v bistvu postavljajo vsi mladi in tudi tisti malo manj mladi, in sicer vseh poklicnih profilov. 

Dodajajo, koliko truda in let študija so vložili. "Vsak ima možnost za ustrezen vpis na medicino; vsak. Le ogromno dela je potrebnega za to. Sama specializacija pa sedaj predstavlja vsakodnevni boj z delom, kupom literature, ki jo moramo predelati, zaradi vaše varnosti, nadrejenimi, predvsem pa s samimi seboj," pravijo.

"Ali je 1.300 evrov neto plače (ne, ne dobivamo dodatkov, le dežurstva) res tako enormno veliko, da se je uprla slovenska javnost? Ali je dejstvo, da dobimo v povprečju 1.800 evrov plače s 6 dežurstvi mesečno (povprečno dvakrat tedensko) preveč za nekoga, ki dela z največjo kvaliteto na tem svetu – z življenjem? In ali se naše delo resnično ne ceni nič več? Verjemite, nihče od nas, ki nas srečujete v ambulantah ob 2.15 ponoči ne dobiva 8.000 evrov, kaj šele 12.000 evrov. Nihče od nas ne vozi porscheja; srečno smo lahko, če nam uspe nakrpati za Corso ali Golfa. Nihče od nas ne hodi na kongrese nekam v Ameriko – saj takrat ponavadi delamo. Če pa se v času specializacije tu in tam odpravimo izven meja, da bi razširili znanje, pa za to dajemo dopust," opozarjajo mladi zdravniki.

Ob tem naj opozorimo, da je povprečna mesečna neto plača za marec v Sloveniji znašala 1008,10 evra, povprečna mesečna bruto plača pa je znašala 1550,33 evra. Minimalna plača pa 790,73 evra bruto. S temi zneski morajo ljudje poskrbeti za svoja življenja in življenja svojih otrok.