'Zdravniki vsak dan vidimo, da zdravstveni sistem dejansko razpada'

Zdravniki, združeni v Iniciativo zdravnikov, so opozorili na slabe razmere v zdravstvu, pri tem pa so pripravili tudi konkretne predloge za reformo zdravstva. Pravijo, da je treba ukrepati čim prej. "Zdravniki vidimo pri svojem vsakodnevnem delu, v ustanovah, kjer delamo, da sistem dejansko razpada," je povedal Danijel Bešič Loredan.

Med njihovimi predlogi je nov sistem zdravstvenega zavarovanja. Najprej bi pogledali košarico zdravstvenih storitev. Pravijo, da je osnovna košarica trenutno zelo univerzalna in široka, zanjo pa očitno zmanjkuje sredstev. Predlagajo osnovno košarico pravic, v kateri bi bile tiste zdravstvene storitve, ki imajo za zdravje državljanov največ koristi in učinka glede na njihove stroške.

Iniciativa predlaga, da bi uvedli konkurenco med zavarovalnicami, ki izvajajo vse zdravstvene storitve. Obvezno zdravstveno zavarovanje bi financiralo vse storitve v osnovni košarici, lahko pa bi ga izvajale vse zavarovalnice. Vse zavarovalnice bi po ideji iniciative izvajale tudi dodatna zavarovanja, nadomestna in vzporedna zavarovanja. Predlagajo združitev Vzajemne in ZZZS v Nacionalno zdravstveno zavarovalnico, ki bi ostala v državni lasti. "Ta zavarovalnica bi bila drugače vodena in nadzirana, kot je zdaj ZZZS, konkurira bi na trgu z drugimi zdravstvenimi zavarovalnicami," je povedal Bešič Loredan.

V iniciativi pravijo, da s svojimi predlogi nikogar ne napadajo, da pa pričakujejo odziv oblasti. Kot je dejal Erik Brecelj, so v iniciativi zelo trmasti in bodo vztrajali pri zahtevi po spremembi. Predloge so že posredovali ministru za zdravje Tomažu Gantarju, pričakujejo pa konstruktivno debato. Kot skrajno potezo vidijo proteste oziroma stavko, h kateri bi povabili tako zdravstvene delavce kot tudi bolnike in druge državljane. Brecelj je ocenil, da bi lahko v mesecu dni že vedeli, kakšno je stališče vlade do predlogov in ali namerava oblast kaj spremeniti. Od tega je odvisno, ali bodo šli na ulice.

Zelo kritični do oblasti in sistema

Brecelj je izpostavil, da so vse vlade v zadnjih 20 letih obljubljale reformo zdravstva in nove zakone, a teh je bilo bolj malo. Tako je zdravstvo v gospodarski krizi še bolj ranljivo, kot bi bilo, če bi reforme dejansko izvedli, je opozoril Brecelj. Dodal pa je, da bi se javni zdravstveni sistem znašel v težavah tudi brez trenutne gospodarske krize, le da bi se težave tako očitno začele kazati le kako leto pozneje. "Finančna kriza je porinila na površje probleme, ki se jih večina nekaj mesecev nazaj sploh še ni zavedala," je povedal Brecelj.

Iniciativa je opozorila tudi na netransparentno porabo denarja v javnem zdravstvu. "Še vedno smo priča sistemski korupciji v zdravstvu, za katero odgovorni pogosto vedo ali pa celo sodelujejo pri njej," je povedal Brecelj. Dodal je, da so na vodilnih mestih marsikateri ljudje, ki so bili v preteklosti vpleteni v netransparentne posle in za to niso nikoli odgovarjali. "Marsikdo med njimi ima celo zelo aktivno podporo politike, in kar je žalostno, ni pomembno, ali je to leva ali desna vlada, so zaščiteni," je povedal. 

Na tiskovni konferenci Iniciative zdravnikov je sodeloval tudi predsednik računskega sodišča Igor Šoltes, ki je opozoril na pomanjkljivost sistema javnih naročil. Povedal je, da "nam je področje javnega naročanja definitivno ušlo iz rok". Del krivde nosijo slabi zakoni, del pa tudi sami izvajalci. Šoltes je dejal, da lahko naštejemo veliko slabih praks, ki so včasih presegle vsako razumno mejo, a vseeno niso imele kazenskih ali odškodninskih posledic. V oči bodejo predvsem investicije v pediatrično kliniko, onkološki inštitut in še ne končan projekt urgence, nakup operacijskih miz in nasploh nakupi medicinske opreme ter nabava in določanje cen zdravil. Tako bi morali preprečiti, da se vse večje investicije končajo s preplačili v odnosu do začetne pogodbene cene. "Če me spomin ne vara, je bilo pri pediatrični kliniki okoli 26 aneksov," je povedal Šoltes.

Rešitev slabega sistema javnih naročil in netransparentne porabe denarja je po Šoltesevih besedah lahko več. Sam pa je izpostavil prizadevanja, da bi bili sistemi naročanja urejeni na regijski ravni. To bi omogočilo lažjo koordinacijo in nadzor. Tako po Šoltesovih besedah ne bi več nabavljali zelo drage medicinske opreme, ki bi jo preplačali in ne bi imeli neizkoriščene opreme. "Najhuje pa je, da imamo tudi primere, ko kupljena oprema še vedno leži neodprta v prostorih zdravstvenih ustanov," je povedal Šoltes.

Zaradi vseh naštetih težav zdravstvenega sistema bi morali čim prej ukrepati. Kot je dejal Brecelj, posledice razpada javnega zdravstva nosijo bolniki. "Ne pristajamo na izgovore, da ni mogoče napraviti ničesar, ne pristajamo na izgovore, da ni alternativ, da ni rešitev," je dodal Brecelj.