Sindikat Fides je za 8. novembra ob 7. uri napovedal začetek splošne stavke zdravnikov in zobozdravnikov. Kot je danes povedal predsednik sindikata Konrad Kuštrin, bo stavka potekala v obliki omejitve dela stavkajočih zdravnikov na 40 ur tedensko. Zdravniki bodo med stavko torej delali kot velika večina javnih uslužbencev, je dodal.
Stavko so napovedali mesec dni vnaprej, da dajo vladi čas, da se z njimi dogovori. Po letu dni od predložitve njihovega prvega predloga sprememb kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike pa ugotavljajo, da so uskladili bolj malo.
Glavni odbor sindikata, ki se je že maja preoblikoval v stavkovni odbor, je zato soglasno sprejel odločitev o stavki. Pri tem je Kuštrin poudaril, da pogajanja o novi kolektivni pogodbi niso zgolj in samo pogajanja o plačah, ne skrivajo pa tudi te zahteve.
Njihova prva zahteva je uveljavitev standardov in normativov iz modre knjižice. Strah, da bi se jih zdravniki strogo držali in ne bi pogledali niti enega pacienta več, je po Kuštrinovih besedah nepotreben.
Prepričani so, da bo večina zdravnikov, dokler se kadrovsko ne bodo popolnili, še vedno delala več, a obenem želijo, da ima vsak posamezni zdravnik diskrecijsko pravico, da pove, da takšnih dodatnih obremenitev ne zmore.
V Fidesu opozarjajo, da so visoke zdravniške plače posledica tega, da zdravniki veliko delajo. "Za zdravnike ni v redu, če prekomerno delamo, zato imamo neke prekomerne plače. A če to preračunate na urno postavko, je to drobiž. Nek privatnik s triletno šolo je na uro več plačan kot nek vrhunski strokovnjak," je opozoril Milenko Stankovič iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Od leta 2000, ko je bilo razmerje med povprečno zdravniško plačo in povprečno plačo v državi 1:2,8, so namreč zdravniške plače padle za 30 odstotkov, danes pa je to razmerje 1:1,9. Zahtevajo torej vrnitev na razmerje, kakršno je že bilo.
Prav tako je njihova zahteva, da se zdravnikom omogoči uvrstitve z napredovanji vse do 65 plačnega razreda. Posebej želijo izboljšati položaj mladih specialistov, ki so od leta 2008 zaradi omejitev v času krize napredovali le enkrat, in sicer z zahtevo po vertikalnem napredovanju.
Njihova zahteva je tudi, da se delo zdravnikov pri več delodajalcih ureja izključno po zakonu o delovnih razmerjih in ne z zakonom o zdravstveni dejavnosti. Plačilo po podjemnih pogodbah se ne sme določati po pravilih sistema plač v javnem sektorju, plačilo neprekinjenega zdravstvenega varstva pa mora biti vezano na dosežen plačni razred vsakega zdravnika, so še zapisali med zahteve.
KOMENTARJI (210)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.