Zdravil se je v Avstriji, zdaj zahteva povrnitev stroškov. Sodišče mu je pritrdilo

Senat ustavnega sodišča je ugodil pritožniku, ki je za zdravljenje izbral Avstrijo in ne Slovenije. Odločil je, da se sodbe vrhovnega sodišča, višjega delovnega in socialnega sodišča ter delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani razveljavijo, zadeva pa se vrne delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje. ZZZS pa opozarja na novelo, ki je odpravila neustavnost na tem področju.

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je leta 2011 zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnika za odpravo odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) iz leta 2009 ter za povrnitev stroškov zdravljenja in pregleda v tujini. Višje sodišče je nekaj mesecev kasneje zavrnilo njegovo pritožbo, vrhovno sodišče pa februarja letos njegovo revizijo. Sodišča so presodila, da za ugoditev zahtevku ni podan pogoj, da je pritožnik izčrpal možnosti zdravljenja v Sloveniji po Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja, so sporočili z ustavnega sodišča.

Pritožnik opozarja, da so mu bile kršene ustavne pravice

Pritožnik pa meni, da je omejevanje pravice do zdravljenja glede na kraj izvajanja zdravljenja v neskladju z načelom enakosti pred zakonom, opredeljenim v 14. členu ustave. Navaja, da se je za zdravljenje raka prostate v Avstriji odločil zaradi metode, ki jo tam uporabljajo za zdravljenje te bolezni in naj bi bila manj invazivna od metod v Sloveniji.

Izpodbijane sodbe po pojasnilu ustavnega sodišča temeljijo na stališču, da pritožnik ni izčrpal možnosti zdravljenja v Sloveniji, kar je po prvem odstavku 135. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja pogoj za povračilo stroškov zdravljenja v tujini.

Ustavno sodišče pa je že z odločbo iz marca letos v enakem ustavnopravnem primeru ugotovilo, da je bil prvi odstavek 135. člena omenjenih pravil v neskladju z ustavo, ker je izvirno določal vsebino pravice do zdravstvenega varstva. Določitev pogojev za uveljavljanje pravice do zdravstvenega varstva in načina izvrševanja te pravice sta namreč po ustavi izrecno pridržana zakonu, opozarjajo.

Odločitve sodišč, ki so temeljile na omenjenem odstavku pravil, je zaradi kršitve pritožnikove pravice iz ustave tedaj razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Po zakonu o ustavnem sodišču je v primeru, če je ustavno sodišče že odločilo o enakem ustavnopravnem primeru in pritožniku ugodilo, senat tisti, ki izda odločbo, s katero ugodi ustavni pritožbi. Prav tako je v takem primeru senat tisti, ki posamični akt v celoti ali deloma razveljavi ali odpravi in vrne zadevo organu, pristojnemu za odločanje, še navajajo na ustavnem sodišču.

ZZZS: Sprejeta novela, ki odpravlja neustavnost

V ZZZS pa so v odzivu poudarili, da se odločitev na ustavnem sodišču nanaša le na pravno-formalno ureditev omenjene pravice, da mora biti torej pravica do načrtovanega zdravljenja opredeljena v zakonu in ne le v pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Med postopkom pred ustavnim sodiščem je prvi odstavek 135. člena pravil prenehal veljati zaradi uveljavitve novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju novembra lani. Z njeno uveljavitvijo je vzpostavljeno stanje, kot ga zahteva ustavno sodišče, so zapisali v ZZZS. Vsi sedanji postopki načrtovanega zdravljenja v tujini bodo še naprej potekali tako, kot so opredeljeni v omenjeni noveli, so še navedli.