'Zdi se, da ljudje razumemo, da je čas vojne in čas miru in da je zdaj čas miru'

Po oceni Dežmana "smo v položaju, kakršnega nismo poznali". Izpostavil je sprejetje zakona o prikritih grobiščih in pogrebu žrtev, predvsem pa politično okolje, v katerem komisija trenutno deluje. "Obstoječa oblast soglasno podpira projekt," je pojasnil Dežman. Spomnil je tudi na Hudo Jamo in ocenil, da je breme te jame pred tem, da ga razrešijo.

"Ministrstvo za delo je v soglasju z nami sprejelo odločitev, da se izkoplje vse žrtve, ki so še ostale v jašku, in da se posmrtne ostanke pokoplje v parku spominov na pokopališču Dobrava v Mariboru. To je dogodek, o katerem pred časom ne bi mogli govoriti in prav gotovo je posledica vztrajnega in strpnega sodelovanja predsednika z drugimi ravnmi oblasti," je ocenil Dežman. Prvo pot v parku spomina na pokopališču Dobrava je sicer odprl prav predsednik Pahor oktobra 2015.

Dežman je kot ključno izpostavil to, da bodo lahko po novem zakonu v operativno delo vključili tudi organe ministrstva za kulturo. Spomnil je še na primer Celja, kjer bodo ob posredovanju evropske komisije ob ekološki sanaciji, ki jo načrtuje ministrstvo za okolje, opravili tudi sanacijo grobišč na tem območju.

"Brez velikih škandalov in posebnih primerov se je začelo vse to delovanje. S tem se bo odprlo to, kar je še posebej pomembno - intenziviralo se bo mednarodno sodelovanje in s tem se bo breme tega velikega zločina razpršilo," je poudaril Dežman in izpostavil, da so se leta 1945 na območju Slovenije znašle enote s celega Balkana, saj "Slovenci nismo ne glavni storilci ne glavne žrtve tistih časov".

"Kot je dejal predsednik Pahor, so vsa ta dejanja korak na poti k sožitju, ko se bomo z resnico o tistih hudih časih soočili. To bo pomenilo spoštovanje tako živih kot mrtvih, njihovega trpljenja in tudi njihovih dosežkov," je še dejal Dežman.

V današnjem pogovoru so sogovorniki izpostavili napredek pri urejanju Hude Jame, ob tem pa so se dogovorili tudi o konkretnih nadaljnjih korakih. Glede pokopa žrtev iz Barbara rova v Hudi Jami je Dežman danes izrazil željo, da bi pokop prve skupine opravili v sklopu dogodkov ob 25-letnici slovenske samostojnosti. Kot eno zahtevnejših nalog, ki jih še čakajo, pa je izpostavil sondiranje z jedrnim vrtanjem v rudniku Pečovnik.

Sprava

Predsednik Pahor je danes še poudaril, da spravo razume kot sožitje, stanje duha in družbe, kjer lahko ne glede na rane iz preteklosti živimo polno prihodnost skupaj. V sodelovanju s komisijo za prikrita grobišča so po njegovem prepričanju mirno in brez velikega hrupa premikali meje mogočega, kar se prej morda ni zdelo mogoče. "Tako smo prišli do sklepov, ki zadevajo simbolne geste, kot je recimo spomenik sprave na Kongresnem trgu, kot tudi stvarne geste, med njimi ureditev Hude Jame," je dodal.

Na današnjem pogovoru so sodelovali tudi generalna direktorica direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja pri ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dragica Bac ter generalni direktor direktorata za notranji trg pri ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Dušan Pšeničnik, ki sta v okviru teh ministrstev pristojna za področje urejanja grobišč.

Iz Društva Huda Jama so sicer danes sporočili, da so od ministrstva za delo zahtevali, da so pri izkopavanju posmrtnih ostankov v Hudi Jami in ostalih grobiščih prisotni tudi člani društva. Nasprotujejo upepelitvi mumificiranih trupel in okostji iz Hude Jame in poudarjajo, da se morajo vsi ostanki žrtev dostojno pokopati oziroma položiti v skupno grobnico s cerkvenimi obredi. Še pred pokopom pa se mora na željo svojcev ugotoviti njihovo sorodstveno pripadnost, v kolikor bi svojci to zahtevali, pa bi se po prepričanju društva pokop moral opraviti na pokopališču po želji svojcev.