Predsednik republike Danilo Türk je sporočil, da se je na podlagi Ustave RS odločil, da 21. oktobra razpusti parlament, predčasne volitve pa bo razpisal za 4. december. "Pred odločitvijo sem se posvetoval s predsednikom DZ, predsedniki parlamentarnih strank in vodji poslanskih skupin ter strokovnjaki ustavnega prava," je povedal predsednik.
''Pri odločitvi sem upošteval tudi potrebo, da DZ zaključi svoje delo in da se predčasne volitve izvedejo v primerno zgodnjem terminu,'' je povedal in pozval vse, ki delajo v DZ, in tiste, ki bodo pripravljali volitve, da svoje delo opravijo resno in odgovorno, ''tako da se bomo lahko državljanke in državljani 4. decembra na volitvah dobro odločili''.
Potem ko je državni zbor vladi Boruta Pahorja 20. septembra izglasoval nezaupnico, bi lahko Pahor zahteval vnovično glasovanje o zaupnici, poslanske skupine, 10 poslancev ali predsednik Türk pa so imeli sedem dni časa, da vložijo kandidaturo za novega mandatarja. A Pahor se je vnovičnemu glasovanju o zaupnici že odpovedal, do konca včerajšnjega delovnega dne pa v DZ ni prispela nobena kandidatura za novega mandatarja, so pojasnili v DZ.
Pravni strokovnjaki si sicer v minulih dneh niso bili enotni, ali lahko Türk razpusti parlament in razpiše predčasne volitve takoj ali mora počakati 30 dni, kolikor bi sicer imeli poslanci na voljo, da v treh poskusih imenujejo novo vlado, če bi se tako odločili.
Türk se je v torek o tem posvetoval z različnimi ustavnimi pravniki. Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič je dejal, da so bila mnenja pravnikov na posvetu različna. Ribičič meni, da lahko predsednik razpusti DZ takoj, ko ni več nobene možnosti, da bi bil predlagan mandatar, in sicer še pred iztekom 30 dni. Vsi pa so se strinjali, da to ni predsednikova obveza, ker ga v to ne sili noben akt, je pojasnil Ribičič in dodal, da predsednik ne bo storil nič narobe, če bo počakal 30 dni.
Ko predsednik republike razpusti parlament in razpiše predčasne volitve, mora biti nov državni zbor izvoljen najpozneje dva meseca po razpustu prejšnjega, predčasne volitve pa se lahko opravijo najprej v 40 dneh od dneva razpisa.
Preberite še: Odzivi parlamentarnih strank na Türkovo odločitev.
Kaj to pomeni za državni zbor?
Predsednik državnega zbora Ljubo Germič je pojasnil, da bo DZ do vključno 20. oktobra delal normalno in s polnimi pooblastili ter tako izpeljal še oktobrsko redno sejo, nato pa bo opravljal le še najnujnejše zadeve. O tem, katere so najnujnejše zadeve, pa bo potreben še dogovor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.
Germič je sicer povedal, da natančnih pravil in določb glede tega, kako ravnati po razpustu državnega zbora, ni, zato se je o tem v ponedeljek posvetoval z ustavnopravnimi strokovnjaki, danes pa še s podpredsedniki DZ in vodji poslanskih skupin.
Na podlagi teh posvetovanj je Germič povzel, da obstaja soglasje poslanskih skupin tako glede izvedbe redne oktobrske seje DZ kot tudi glede tega, da DZ po razpustu obravnava le še najnujnejše zadeve. Da je tako prav, ocenjuje tudi Germič sam.
Za zdaj tudi še ni natančnega dogovora o tem, kako bodo določili dnevni red oktobrske seje DZ oziroma ali bodo obravnavali samo zadeve, ki so tik pred zaključkom parlamentarnega postopka ali tudi tiste, ki so v začetni fazi.
Decembra prve predčasne volitve v zgodovini države
4. decembra bomo tako prvič v zgodovini Slovenije odšli na predčasne volitve. V preteklosti se je sicer že dvakrat zgodilo, da je državni zbor izglasoval nezaupnico vladi, a je v obeh primerih izvolil novega mandatarja. To se je zgodilo leta 1992, ko je moral premiersko funkcijo zapustiti Lojze Peterle, leta 2000 pa tudi Janez Drnovšek.
To bodo sicer šeste parlamentarne volitve v samostojni Sloveniji. Po napovedih Državne volilne komisije (DVK) bodo stale med 4,2 in 4,5 milijona evrov. Direktor DVK Dušan Vučko je dejal, da se komisija na izvedbo volitev že pripravlja. Tako so po njegovih besedah že intenzivirali pogovore z vsemi zunanjimi izvajalci, ki zagotavljajo tisk in distribucijo volilnega gradiva, v prihodnjem tednu pa pričakujejo, da bodo začeli pogovore tudi glede elektronske podpore volitvam. "Kar se Državne volilne komisije tiče, ni nobene zadrege. Smo pripravljeni in bo vse teklo tako, kot bo treba," je dejal.
KOMENTARJI (157)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.