Zbiranje podpisov za razpis referenduma o pokojninski reformi je prekinjeno, potem ko so poslanci na ustavno sodišče posredovali zahtevo za presojo, ali bi z odložitvijo uveljavitve novega pokojninskega zakona oziroma zaradi njegove zavrnitve na referendumu lahko nastale protiustavne posledice. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi namreč določa, da se ob vložitvi zahteve za ustavno presojo zadrži zbiranje podpisov in potek roka za njihovo zbiranje.

Iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so sporočili, da je od prejšnjega četrtka do včeraj zvečer svoj podpis v podporo naknadnemu zakonodajnemu referendumu proti nepravični pokojninski reformi v samo petih dneh oddalo več kot 42.000 Slovencev. "To kaže na velik interes ljudi, da se o nepravični pokojninski reformi glasuje na referendumu, zato bomo v ZSSS tudi po sprejemu odločitve ustavnega sodišča z zbiranjem podpisov nadaljevali in omogočili podpisovanje podpore tudi drugim državljankam in državljanom, ki svojega podpisa zaradi odločitve državnega zbora niso mogli oddati," so napovedali.

Predlog za ustavno presojo referendumske pobude o pokojninski reformi so podali poslanci koalicijskih SD, LDS in Zares. Poleg njih pa so ga ob glasovanju podprli še poslanci SLS, nepovezana poslanca Franc Žnidaršič in Vili Rezman ter poslanec madžarske narodnosti Laszlo Göncz. Proti so glasovali poslanci SDS, SNS in DeSUS ter poslanec italijanske narodnosti Roberto Battelli.

Svetlik opozarja, da bi zavrnitev reform na referendumu pomenila škodo za državljane

Začasno so ustavili zbiranje podpisov za referendum o pokojninski reformi. (Foto: Mateja Klavs)

Minister za delo Ivan Svetlik pravi, da ga ni strah volje ljudstva ob referendumih o malem delu in o pokojninski reformi. "Strah pa me je za posledice odločitev, ki bi morda pomenile, da se pokojninska reforma ne bo začela uvajati, strah me je za sedanje in bodoče upokojence," je dejal Svetlik na današnji novinarski konferenci po seji vlade.

Opozoril je namreč, da tako sedanji kot bodoči upokojenci v primeru neuveljavitve pokojninske reforme v prihodnosti ne bi več redno dobivali pokojnin oz. bi bile te nižje kot po novem zakonu. "Pri malem delu mi bo, če bi prišlo do neuveljavitve zakona, resnično žal, da se nadaljuje s sedanjo prakso študentskega dela, kakršno imamo danes, in da tem trem skupinam, katerim je zakon namenjen, ne zagotovimo možnosti povečanja socialne varnosti," je še dodal Svetlik.

Minister za delo je sicer komentiral tudi zbiranje podpisov podpore predlogu za razpis referenduma o zakonu o malem delu. Poudaril je, da se bodo tako vlada kot ministrstvo za delo "aktivno vključili v to, da prepričamo državljane, da gre za zakon, ki je za državljane povsem neškodljiv in neproblematičen ter ljudem prinaša kvečjemu koristi".

Zakon povečuje socialno varnost (tako dohodke kot pravice) mladih, brezposelnih in upokojencev. Malo delo bo varnejše kot je danes pogodbeno ali študentsko delo, je poudaril Svetlik. Prepričan je, da je zakon o malem delu dober, saj zmanjšuje sivo ekonomijo in delo na črno.

Minister pa je opozoril tudi na dve vprašanji, ki se po njegovem prepričanju ponujata pred referendumom. In sicer, ali lahko zakon, ki bo omejeval sivo ekonomijo in delo na črno, "na pravi način testiramo prav na ljudeh, ki so vključeni v sivo ekonomijo, saj jih bomo v resnici spraševali, ali so za to, da z uveljavitvijo zakona s to prakso prenehajo".

Izpostavil je še eno vprašanje: "Zakon o malem delu namreč ukinja posredovanje študentskega dela na profitni osnovi, zmanjšuje prihodke študentskih servisov - vemo, da je tu v igri okoli 15 milijonov evrov letno. Vprašanje, ki se nam postavlja, je, ali je smiselno, da lahko študentski servisi s tem denarjem financirajo kampanjo za zbiranje podpisov in referendumsko kampanjo, medtem ko ima vlada po zakonu pri tem zvezane roke. Treba se bo vprašati, kako lahko s takimi iniciativami sploh igramo enakovredno igro, ko gre za prepričevanje državljanov o teh vprašanjih," pravi Svetlik.