Hrvaška stran: 'Sodba je politika, ne sojenje'

Deset let od vložitve tožbe je končno znana dokončna sodba Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu v tožbi hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke proti Sloveniji. Veliki senat sodišča je v primeru "Kovačić in drugi proti Sloveniji" tožbo dokončno zavrglo.

Šlo je za tožbo treh bivših hrvaških varčevalcev podružnice LB Zagreb proti Sloveniji. Varčevalci so Slovenijo leta 1998 tožili zaradi kršitve Evropske konvencije o človekovih pravicah glede pravice do premoženja in zaradi diskriminacije na podlagi narodnosti, ker niso imeli možnosti dvigniti svojih deviznih prihrankov z obrestmi. Sodišče je 6. novembra 2006 tožbo zavrglo, ker sta bila dva tožnika že v celoti poplačana, tožnica pa ni izčrpala pravnih sredstev na Hrvaškem.

"Veliki senat sodišča je potrdil odločitev senata prve stopnje, kar pomeni, da so obravnavane zadeve črtane s seznama, potrjeni so razlogi, ki jih je ugotovilo že sodišče na prvi stopnji," je po razsodbi za slovenske medije povedal slovenski generalni državni pravobranilec Lucijan Bembič.

"Kar je pomembno v tej zadevi, torej iz današnje sodbe, ki je dolga približno 50 strani, je to, da je sodišče v obrazložitvi opozorilo na dunajski sporazum o nasledstvu," je še pojasnil Bembič.

Sodišče je v sodbi poudarilo, da je doslej prejelo podobne tožbe proti vsem naslednicam nekdanje SFRJ, in da jih je več tisoč. Čeprav ta vprašanja sodijo v pristojnost sodišča v Strasbourgu, sodišče meni, da "se mora vprašanje kompenzacije za toliko tisoč posameznikov rešiti z dogovorom med državami naslednicami".

Sodba pomembna za nadaljnje reševanje vprašanja

Sodba je tako izjemno pomembna za usodo več sto drugih tožb hrvaških in drugih varčevalcev LB, ki so že pred sodiščem. V povezavi z LB Sarajevo je bilo po Bembičevih besedah samo letos vloženih čez 300 tožb. Slovenski državni pravobranilec je bil sicer v oceni, ali je ta razsodba pomemben presedan, previden.

"Ostalih primerov ne poznamo, jih še nismo dobili v obravnavo, vsaka zadeva ima lahko svoj dejanski stan. Vsekakor pa je že odločitev sodišč prvega senata pokazala, da morajo vsi varčevalci izpeljati sodne postopke na Hrvaškem, tudi če LB ne bo prostovoljno plačala po sodbi hrvaškega sodišča, da gredo potem v izvršilne postopke, tako kot so to naredili pri tožilki iz te zadeve," je dejal Bembič.

Na ministrstvu za pravosodje so zadovoljni, da se je dolgotrajni in pravno dokaj zahtevni sodni postopek tako zaključil. Opozorili so, da je iz te sodbe možno sklepati, da je evropsko sodišče usmerilo vse države naslednice nekdanje Jugoslavije, da naj nerešena vprašanja vlog varčevalcev poslovnih bank iz nekdanje Jugoslavije (torej ne le vlog v podružnicah takratne Ljubljanske banke v nekaterih drugih državah naslednicah nekdanje Jugoslavije) rešujejo s sredstvi pogajanj v okviru mednarodnega prava.

Tudi ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) je pozdravilo razsodbo. Dodali so, da je Slovenija vseskozi pričakovala takšno razsodbo, saj je vedno zagovarjala stališče, da je potrebno vprašanje prevzema jamstva federacije za devizne hranilne vloge občanov reševati v okviru nasledstva po nekdanji SFRJ, saj je bila slednja tista, ki je jamčila zanje. Na podlagi Sporazuma o vprašanjih nasledstva se mora to vprašanje reševati na pogajanjih v okviru Banke za mednarodno poravnavo v Baslu (BIS).

Sodišče je sicer soglasno odločilo, da imajo dediči pritožnikov Kovačića in Golubović pravico, da namesto njiju nadaljujejo ta postopek, in da pritožbi črta s seznama primerov.

Opozarjanje na vpletenost politike

Odvetnik tožnikov Milivoj Žugić s končno sodbo sodišča, ki je zavrglo tožbo treh hrvaških varčevalcev nekdanje LB, ni zadovoljen. "V vsakem primeru moram izraziti spoštovanje sodišču in tudi tokrat ga izražam, a z razlogi za sodbo nisem zadovoljen in ne verjamem, da bi lahko bil zadovoljen," je dejal po razglasitvi sodbe.

Sodišče po njegovi oceni ni sodilo o bistvu problema. "Zdi se, da je sodišče zelo prevzela količina denarja, o katerem se odloča, in zapletenost odnosov v bivši Jugoslaviji. A to je potem politika, to ni sojenje," je poudaril Žugić. "Naloga sodišča nikakor ni, da stvari rešuje s političnimi razlogi, temveč s pravnim razmišljanjem, zato sodišče tudi obstaja," je menil.

"Tisto, kar se sedaj postavlja kot glavno vprašanje je, ali je ta sodba presedan za prihodnje primere. Bojim se, da je, ampak to je moj prvi vtis," je dejal. Sodišče se po Žugićevih besedah sicer ni dolžno držati prejšnjih razsodb, a v praksi se pogosto sklicuje na prejšnje odločitve, zato meni, da je ta sodba prelomna.

Hrvaško pravosodno ministrstvo je ob tem še ocenilo, da sodišče v Strasbourgu ni odločilo o bistvu problema. Po njihovem mnenju namreč ni ugotovilo, kakšna je bila vloga slovenske države v primeru hrvaških varčevalcev.

Ostaja odprto vprašanje, ali se je Slovenija s svojimi zakoni vmešavala v civilnopravni odnos med banko in varčevalci ter na ta način preprečila varčevalcem, da bi prevzeli svoj denar, so še zapisali na pravosodnem ministrstvu. Poudarili so, da je sodišče v Strasbourgu ocenilo, da je končno ureditev omenjenega vprašanja, za katero obstaja interes več deset tisoč varčevalcev, možno doseči v pogajanjih med državami, ki so nastale po razpadu SFRJ.

Mesić: Države morajo urediti tisto, kar sodišča ne morejo

Odzval pa se je tudi hrvaški predsednik Stipe Mesić, ki je dejal, da podpira mnenje Evropskega sodišča. Po njegovem mnenju se morata o rešitvi vprašanja nekdanjih hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke na Hrvaškem dogovoriti Zagreb in Ljubljana.

"Hrvaška je za dogovor, bilo bi dobro, da ga sprejme tudi druga stran," je dejal in poudaril, da morajo države urediti tisto, česar ne morejo sodišča. Dodal je, da državljani neke države ne morejo biti kaznovani zaradi razpada nekdanje države, ter da varčevalcev ni možno obravnavati na različne načine glede na to, iz katere države so.

MZZ: Sodišče je posredno potrdilo načelo teritorialnosti

Slovensko zunanje ministrstvo je medtem sodbo Evropskega sodišča pozdravilo. Po njihovem mnenju je ta potrdila, da gre za vprašanje nasledstva, posredno pa tudi teritorialno načelo prevzema jamstev za stare devizne hranilne vloge.

"Slovenija je vseskozi pričakovala takšno razsodbo sodišča, saj je vedno zagovarjala stališče, da je potrebno vprašanje prevzema jamstva federacije za devizne hranilne vloge občanov reševati v okviru nasledstva po nekdanji SFRJ, saj je bila slednja tista, ki je jamčila zanje." Na podlagi sporazuma o nasledstvu se mora to vprašanje reševati na pogajanjih pod okriljem Banke za mednarodne poravnave v Baslu (BIS).

Sodišče je tako posredno pritrdilo izvajanju načela teritorialnosti, saj je odločilo, da se lahko varčevalci podružnice LB Zagreb poplačajo na Hrvaškem, torej preko rednih postopkov na hrvaških sodiščih in tako iz premoženja LB na Hrvaškem, so še opozorili na MZZ.

Spomnimo

Slovenska vlada je julija lani Hrvaški v okviru predloga za rešitev odprtih vprašanj - ki sicer še ni bil objavljen - ponudila tudi predlog za rešitev vprašanja varčevalcev LB, a je Zagreb v odgovoru ponovil stališče, da mora LB vrniti dolg hrvaškim varčevalcem, saj gre za civilnopravno razmerje med varčevalci in banko. Slovenija, ki vztraja, da gre za vprašanje nasledstva, sicer podpira tudi rešitev na civilnopravni ravni, ki bi bila mogoča, če bi Hrvaška omogočila izplačilo terjatev, ki jih ima LB do hrvaških podjetij. Po podatkih LB ima namreč LB Zagreb do pravnih oseb na Hrvaškem dvakrat več terjatev, kot znaša njen dolg varčevalcem, in je pripravljena varčevalcem dolg vrniti, če bi ji poplačali njene terjatve.