Rdeči križ in Slovenska karitas zbirata prostovoljna sredstva, mnogi ponujajo brezplačna prenočišča

Prebivalcem krajev, ki sta jih sneg in žled najbolj prizadela in so zaradi katastrofalnih vremenskih razmer že več dni brez električne energije, je vrata odprl hotel Maestoso v Lipici. Po dogovoru s postojnsko izpostavo Uprave RS za zaščito in reševanje je zatočišče v hotelu poiskalo 20 oseb, večinoma družine z majhnimi otroki. Kot so za 24ur.com pojasnili v Lipici, so k njim napotili pretežno družine iz Postojne. Vsem nudijo brezplačno prenočišče, otrokom in starejšim pa tudi brezplačen topel obrok. Ostali za topel obrok plačajo zgolj 3 evre.

Do sobote zjutraj imajo na voljo še nekaj praznih postelj, če bodo neugodne vremenske razmere vztrajale tudi za konec tedna, pa bodo poskušali ponudbo podaljšati. Prihajajoči konec tedna imajo v hotelu Maestoso nekaj rezervacij, zaradi česar so proste kapacitete nekoliko manjše. A ljudi v stiski ne bodo pustili na cedilu, obljubljajo v Lipici turizmu in dodajajo, da bodo skupaj z Upravo za zaščito in reševanje tudi v tem primeru poskušali najti neko rešitev.

Danes v Postojno pošiljajo 50 litrov enolončnice, da pomagajo zagotoviti topel obrok za vse, ki pomagajo pri odstranjevanju posledic ledene ujme. Z zagotavljanjem toplega obroka pa bodo nadaljevali tudi v prihodnjih dneh.

Pogrejte se v kriznih centrih

V postojnskem kriznem centru v prostorih šolskega centra pa lahko te dni dobite poleg toplega obroka še topel čaj, se pogrejete in napolnite mobilne telefone. Center bo odprt 24 ur na dan.

Pogrejete se lahko tudi v jedilnici Osnovne šole 8 talcev v Logatcu, kjer lahko od 14. do 16. ure dobite topel obrok in čaj. Kot so sporočili z Občine Logatec, bodo gasilci, predstavniki civilne zaščite, vojaki in domačini, ki potrebujejo topel obrok, dobili ričet in čaj.

Pomoč ponujajo tudi v Ajdovščini in v Vipavi

Na pomoč prebivalcem v stiski so priskočili tudi v Ajdovščini, kjer so v tamkajšnjem hostlu Hiša mladih ponudili 30 brezplačnih postelj, za katere pa zaenkrat še ni bilo povpraševanja, so pojasnili.

Stisko starejših pa so slišali v Zavodu Pristan, ki med drugimi opravlja storitev pomoč družini na domu na področju občine Postojne. V zavodu so starejšim osebam, ki živijo same ter imajo težave z ogrevanjem in oskrbo, ponudil brezplačno namestitev v Centru starejših Pristan Vipava. Prostih kapacitet v centru sicer nimajo, vendar bodo za ta primer uredili zasilne namestitve. Tako bodo danes v svojem centru namestili eno osebo.

Akcijo za družine v stiski sprožil tudi obalni radio

Akcijo iskanja prostih nastanitvenih kapacitet je sprožil tudi obalni radio Capris. Na svoji Facebook strani zbirajo ponudbe državljanov, ki so za ljudi v stiski pripravljeni brezplačno odstopiti kakšno prosto sobo ali morda celo apartma, kamor bi se lahko začasno preselila družina, ki je morala v ledeni ujmi zapusti svoj dom.

Dobra novica z Rdečega križa

Član upravnega odbora Rdečega križa Slovenije Boris Plavšič je za 24ur.com povedal, da bo organizacija jutri prevzela 60 agregatov, ki jih je RKS kupil sam, saj je takšna potreba. Večinoma jih bodo razdelili na območje Postojne, Ilirske Bistrice in Cerknice, nekaj pa tudi na druga območja.

Rdeči križ Slovenije je odprl račun za zbiranje prostovoljnih finančnih prispevkov za pomoč prizadetim družinam in posameznikom, ki so utrpeli posledice snežne ujme z žledom – Zima 2014. Vsi posamezniki in pravne osebe lahko prostovoljne prispevke za akcijo 'Zima 2014', nakažejo na: Rdeči križ Slovenije, Mirje 19, 1000 Ljubljana; TRR: SI56 0310 0111 1112 208; Namen: Zima 2014; Sklic: 00 937054; BIC banke: SKBASI2X; Koda namena: CHAR.

Pomoč ponudila tudi Slovenska karitas

Pomoč je ponudila tudi Slovenska karitas, ki je do sedaj zagotovila 10 močnejših agregatov. Osem agregatov bo družinam razdeljenih v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije. Dva agregata pa sta bila razdeljena danes na območju Škofijske karitas Celje.

Če želite pomagati tudi vi, to lahko storite z nakazilom na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana ali na TRR: SI56 02140-0015556761, Namen: LEDENA UJMA, Sklic: 00 6238, Koda namena:CHAR, BIC banke: LJBASI2X.

Na pomoč tudi taborniki

Taborniški rod Kraški viharniki v Postojni je prevzel delovanje kriznega centra v Srednji šoli Postojna (Srednješolski center na Špici, Cesta na Kremenco). Ostali taborniški rodovi iz cele Slovenije so se odzvali in zagotovili 100 tabornikov, ki bodo poskrbeli za nemoteno delovanja centra, 24 ur na dan.

V centru je na voljo topel prostor, vtičnice z električno energijo, topla hrana in pijača. vse informacije lahko dobite tudi na njihovi Facebook strani.

Vransko: agregati so na voljo

Občina Vransko vse občane, ki imajo še vedno moteno oskrbo z električno energijo, obvešča, da so na razpolago električni agregati. Če jih potrebujete, sporočite na Občino Vransko (tel. 03 703 28 00). Ker so signali ISDN in mobilne telefonije ponekod še vedno moteni, za informacije o tem naprošajo tudi sosede, sorodnike, znance oz. vsakogar, ki bi vedel za takšno potrebo. Prav tako vse, ki imajo še vedno težave s prevoznostjo cest, to sporočijo odgovornim na občini.

Do bodo bolje opremljeni, gasilcem in vojski donirali žage

Da bo delo logaških gasilcev teklo še hitreje, je družba Unicommerce iz Logatca, ki je zastopnik za nemškega proizvajalca motornih naprav STIHL, gasilcem podarila 4 motorne žage in višinski obrezovalnik, gasilci pa so se razveselili tudi posebnih jeklenih hlačnic za zaščito nog pred vrezi. Zraven so dobili še pogonsko gorivo. Nemško podjetje pa je priskočilo na pomoč tudi Centru RS za zaščito in reševanje in mu podarilo 10 motornih žag in 5 motornih višinskih obvejevalnikov v skupni vrednosti 12.000 evrov.

Pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada

Slovenija lahko pri soočanju s posledicami ledene ujme zaprosi tudi za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada, in sicer v desetih tednih po nastanku prve škode, na podlagi zanesljivih ocen, so pojasnili v Evropski komisiji.

Sredstva iz evropskega solidarnostnega sklada so namenjena članicam EU pri soočanju s posledicami hudih naravnih nesreč, če škoda preseže 3,6 milijarde evrov ali 0,6 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) prizadete članice - odvisno od tega, kateri prag je nižji. V primeru Slovenije je po podatkih komisije 0,6 odstotka njenega BND 210 milijona evrov.